<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=100226"><dc:title>Korekcija izvorno-ciljne matrike v prometnih modelih</dc:title><dc:creator>Šarčević,	Nikolina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mesarec,	Beno	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Krljan,	Tomislav	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>izvorno-ciljna matrika</dc:subject><dc:subject>prometni model</dc:subject><dc:subject>korekcija matrike</dc:subject><dc:subject>metoda najmanjših kvadratov</dc:subject><dc:subject>TFlowFuzzy.</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava korekcijo izvorno-ciljne matrike v prometnih modelih z namenom izboljšanja ujemanja med modeliranimi in izmerjenimi prometnimi obremenitvami. V teoretičnem delu so predstavljene osnove štiristopenjskega prometnega modela, pomen izvorno-ciljne matrike in metode za njeno korekcijo. V praktičnem delu sta bili v programskem okolju PTV Visum uporabljeni metoda najmanjših kvadratov in metoda TFlowFuzzy. Za analizo občutljivosti je bila začetna matrika spremenjena za –5 %, +5 %, –10 %, +10 %, nato pa je bila za vsak scenarij izvedena korekcija. Uspešnost metod je bila ovrednotena s statističnim kazalnikom GEH in determinacijskim koeficientom R². Rezultati kažejo, da korekcija izvorno-ciljne matrike izboljša ujemanje modeliranih prometnih tokov s podatki prometnih štetij. Metoda najmanjših kvadratov je v obravnavanih scenarijih dosegla nekoliko boljše ujemanje s prometnimi štetji, medtem ko je analiza sprememb posameznih izvorno-ciljnih parov pri izbranem scenariju pokazala manjše spremembe pri metodi TFlowFuzzy.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-09 10:11:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100226</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
