REHABILITACIJA NAGLUŠNIH, ZAKONODAJA IN VLOGA CIVILNE DRUŽBEJahjefendić, Adem (Avtor) Berčič, dr. med., doc. dr. Janko (Mentor) Lahe, univ. dipl. org., viš. predav. mag. Milica (Komentor) sluhnaglušnirehabilitacijaslušni aparatzvezazakonodajamedicinska sestraV diplomskem delu je predstavljena problematika naglušnih, načini ugotavljanja slušne okvare, načini rehabilitacije in zakonodaja, ki ureja njihove pravice. Predstavljena je tudi vloga Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki izvaja posebne socialne programe, bdi nad izvajanjem zakonodaje in opozarja na kršitve pravic gluhih in naglušnih. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo opravili v letu 2009 v devetih društvih gluhih in naglušnih po Sloveniji in pri enem dobavitelju slušnih aparatov. Izvedli smo anketo na vzorcu 154 uporabnikov slušnih aparatov. Želeli smo ugotoviti, ali naglušni uporabljajo slušni aparat, ali obiskujejo govorne in slušne vaje, ali poznajo tehnične pripomočke, opozoriti na problematiko naglušnih oseb in na pomen informiranosti za lažjo vključitev v družbo. Rezultati so pokazali, da naglušni uporabljajo slušni aparat in da so seznanjeni z tehničnimi pripomočki. Ugotovili smo, da uporabniki slušnih aparatov ne obiskujejo vaje govora in poslušanja. Pri izobraževanju, v vsakdanjem življenji in delu se pri uporabnikih slušnih aparatov pojavljajo komunikacijske ovire, zato mora biti skrb za informiranost naglušnih glavna naloga vseh, ki delamo in smo v stiku z njimi, kar velja tudi za medicinske sestre, saj so prve, ki pridejo v stik z naglušnimi.[A. Jahjefendić]20092009-03-27 09:47:42Diplomsko delo10039sl