<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=100573"><dc:title>»Da se tastari obnašajo kot otroci«</dc:title><dc:creator>Zorman,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>aetonormativnost</dc:subject><dc:subject>mladinski romani</dc:subject><dc:subject>problemski romani</dc:subject><dc:subject>Andrej E. Skubic</dc:subject><dc:subject>Lahko bi umrl na tem kavču z mano</dc:subject><dc:description>Pri analizi romana Andreja E. Skubica Lahko bi umrl na tem kavču z mano (2024) izhajam iz teorije problemskega romana Gaje Kos in teorije aetonormativnosti Marie Nikolajeve. Ugotavljam, da Skubičevo besedilo ohranja nekatere značilnosti problemskega romana, npr. opis kriznih situacij, s katerimi se soočajo mladostniki, pri čemer je močno poudarjena spoznavna funkcija. Skubičev roman se od modela oddaljuje z uporabo tretjeosebne pripovedi, z dejstvom, da je dogajanje osredinjeno na skupino in ne na posameznika, ter z bolj optimističnim tonom predstavitve likov in razvoja dogajanja. Subverzija aetonormativnosti se vzpostavlja z nasprotovanjem heteronormativnosti, spodbujeni s protagonistovimi izkušnjami digitalne javne sfere, razplastene na identitetne mehurčke z lastno unitarnostjo in solidarnostjo, z razgradnjo avtoritativne podobe odraslih, s karnevalizacijo šolskega prostora in z vključevanjem mladostniških diskurzov oziroma komunikacijskih oblik v roman. Sklep pokaže, da roman preoblikuje razmerje med mladimi in odraslimi ter odpira poti za nove razmisleke o aetonormativnosti v slovenskem mladinskem romanu.</dc:description><dc:publisher>Univerzitetna založba Univerze v Mariboru</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-24 13:18:05</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>100573</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
