<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10141"><dc:title>Projektiranje električnih inštalacij v inteligentnih zgradbah</dc:title><dc:creator>Leskovar,	Dušan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tovornik,	Boris	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Golob,	Marjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>inteligentna zgradba</dc:subject><dc:subject>projektiranje električnih inštalacij</dc:subject><dc:subject>avtomatizacija zgradb</dc:subject><dc:description>Pri diplomskem delu smo se osredotočili in podrobneje razložili projektiranje in avtomatizacijo sodobne inteligentne enodružinske hiše. Diplomsko nalogo smo izvajali s pomočjo podjetja TELUM d.o.o. , ki se ukvarja z elektroinštalacijami, avtomatizacijo in projektiranjem.
Kot prvo predstavljamo tehnologije in standarde inteligentnih zgradb. Zavedati se moramo, da je v sedanjih časih zelo pomembno varčevanje z energijo na vseh področjih.
Verjamemo, da se z takšno avtomatizacijo pripomore k boljšemu izkoristku energije in s tem tudi zmanjšanjem njene porabe.
Predstavljamo krmilnik s katerim smo stavbo avtomatizirali in njegove vhodno izhodne module. Krmilnik z imenom CyBro-2 trži slovensko podjetje Robotina in je plod slovenskega znanja. Je kompakten krmilnik namenjen predvsem avtomatizaciji stavb.
Avtomatizacija stavb se ne razlikuje veliko od avtomatizacije proizvodnih postopkov. Pri avtomatizaciji stavb merimoin regulramo temperaturo, zaznavamo premike, dobivamo signale stika, zaznavamo svetlobo, veter in druge fizikalne veličine.
V delu podrobneje opisujemo načrtovanje takšnih objektov. Predstavljamo kako izdelati razumne in inštalaterjem dostopne načrte. Problem načrtov za inteligentne stavbe
je, da lahko izpadejo zalo nerazločni in zapleteni. Zato je smiselno risanje načrtov v treh ali štirih ravninah. Pri vezalnih shemah je podobno. Vezalne sheme iste stanovanjske hiše z klasično inštalacijo se razprostirajo na kakšnih 3 straneh, pri inteligentnih hišah pa lahko pridemo na številko 30 ali več.
Na koncu obravnavamo programiranja krmilnika. Izvedli smo tudi primerjavo vrednosti hišnih inštalacij klasične napeljave in inteligentne napeljave in ugotovili razlike.
Pomembno je, da se je ta primerjava vršila z veljavnimi ceniki iz meseca marca leta 2009.</dc:description><dc:publisher>[D. Leskovar]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-04-14 12:02:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>10141</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
