NEKATERE MOŽNOSTI RAZVOJA ALPSKEGA SMUČANJA V OBSOTELJSKI REGIJI - OHRANJANJE IN NADGRADNJA ZATEČENEGA STANJAOšlak, Matjaž (Avtor) Vauhnik, Jože (Mentor) Šport – Alpsko smučanje – Smučanje v Obsotelju – Didaktikaselekcijski proces – Zimska šola v naraviNamen moje diplomske naloge je bil ugotoviti razvitost alpskega smučanja v obsoteljski regiji ter predstaviti nekaj ključnih razvojnih poti te kompleksne rekreativne in tekmovalne športne discipline. V teoretičnem delu je predstavljen šport kot pomembna družbena, gospodarska, zdravstveno preventivna in promocijska dejavnost kot del našega vsakdanjega življenja. Ker je rdeča nit alpsko smučanje, naloga vsebuje krajši oris alpskega smučanja skozi zgodovino z vsemi tehnikami, ki se danes končujejo pri sodobni zarezni tehniki – trenutno vrhuncu sodobnega alpskega smučanja. Glavni poudarek temelji na opisu in predstavitvi dejanskega stanja razvitosti alpskega smučanja v občinah obsoteljske regije ter samem organizacijskem posredovanju smučarskega znanja. Nakazanih je nekaj skupnih dejavnikov, s katerimi bi se lahko srečali pri uvajanju selekcijskega procesa kot nadgradnja obstoječega stanja s prikazom programa vadbe. V empiričnem delu sem v izkustveni študiji želel podpreti ali ovreči nekatere ugotovitve iz mojega preteklega dela na področju alpskega smučanja. Cilj je bil ugotoviti, ali je smučanje na osnovnih šolah dovolj razvito, da bi zagotavljalo dovolj dotoka mladih nadarjenih smučarjev, ki bi jih ob primerni organizaciji smučarskega kluba lahko vključevali v selekcijski proces tekmovalne oblike alpskega smučanja. V raziskavi je sodelovalo sedem šol, na anketna vprašanja pa so odgovarjali športni pedagogi in učenci. Glavne ugotovitve jasno izpostavljajo dejstvo, da so vse šole v vzgojno izobraževalni program vključevale tudi alpsko smučanje in to največkrat v okviru zimske šole v naravi. V vseh šolah imajo manj premožni učenci možnost izposoje smučarske opreme, kar potrjuje dejstvo, da je smučanje kot športna dejavnost zaželena in da so tak organizacijski pristop pripravljeni podpreti, ne samo verbalno, temveč tudi s konkretno denarno podporo. Učenje smučanja vodijo večinoma lastni učitelji smučanja v sodelovanju z zunanjimi sodelavci. Razveseljiv je tudi podatek izražen v anketnih odgovorih, v katerem bi se kar 56% anketiranih otrok želelo aktivno ukvarjati z alpskim smučanjem, tako da bi trenirali v okviru smučarskega kluba pod vodstvom trenerja. To pa je tudi ključni podatek, ki daje potrditev, da je potrebno nadaljevati razvojno pot v obsoteljski regiji na področju alpskega smučanja.[M. Ošlak]20092009-05-05 20:33:10Diplomsko delo10311sl