<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10404"><dc:title>Socialna anksioznost v mladostništvu in njena povezanost z mladostnikovim psihosocialnim položajem v razredu</dc:title><dc:creator>Kolarič,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bakračevič Vukman,	Karin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>socialna anksioznost</dc:subject><dc:subject>mladostništvo</dc:subject><dc:subject>samopodoba</dc:subject><dc:subject>psihosocialni položaj učenca v razredu</dc:subject><dc:subject>vzorci vedenja</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava socialno anksioznost v mladostništvu in njeno povezanost s psihosocialnim položajem mladostnikov in mladostnic v  razredu.
V teoretičnem delu diplomske naloge je poudarek na opredelitvi, razvoju in vzrokih socialne anksioznosti. Opisane so tudi bistvene značilnosti pojmov, ki se v okviru teme naloge povezujejo s tovrstno anksioznostjo: obdobje mladostništva, samopodoba v mladostništvu, razred kot skupina, psihosocialni položaj učenca v razredu in vzorci vedenja. 
Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom in s sociometrično preizkušnjo, ki sta bila aplicirana na 121 učencih sedmih in osmih razredov treh osnovnih šol. Na osnovi sociometrične preizkušnje je bil za vsakega učenca, vključenega v raziskavo, izračunan njegov psihosocialni položaj v razredu. Tako je bila omogočena razvrstitev anketiranih učencev v pet sociometričnih skupin: priljubljeni, zavrnjeni, prezrti, kontroverzni in povprečni učenci. Kategoriziranje anketirancev v omenjenih pet skupin je omogočilo primerjavo med učenci glede na njihove rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom. Le-ta je vseboval vprašanja, vezana na socialno anksioznost, samopodobo in splošni učni uspeh učencev v preteklem šolskem letu. Hipoteze, ki so bile postavljene za izhodišče dela, so bile ob primerjavi med različnim spremenljivkami tudi ovrednotene. Ugotovljeno je bilo, da na izbranem vzorcu  ni povezanosti med psihosocialnim položajem učencev v razredu in prisotnostjo socialne anksioznosti.</dc:description><dc:publisher>[J. Kolarič]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-05-12 21:11:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>10404</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
