<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10712"><dc:title>KAKO PRISLUHNITI OTROKU</dc:title><dc:creator>Praznik,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krušič,	Zvone	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>pogovor z otroki</dc:subject><dc:subject>poslušanje otrok</dc:subject><dc:subject>konflikti</dc:subject><dc:subject>kaznovanje.</dc:subject><dc:description>Komunikacija nas spremlja vsak dan, celo življenje in je sestavni del spoznavnega in socialnega razvoja. Zavedati se moramo, kako  pomembno vlogo ima  medsebojna komunikacija za otrokov razvoj. Učenje komunikacije se največkrat nanaša na učenje književnosti, retorike, lepopisa … Pri sporazumevanju (učinkovito pošiljanje in prejemanje sporočil, poslušanje drug drugega, upoštevanje čustev, razumevanje …)  se pogosto dogaja, da ostajamo brez znanja. 

Diplomsko delo obravnava seznanitev z novimi  načini komunikacije. Nevmešavanje, odpiranje vrat, aktivno poslušanje in reševanje konfliktov brez poraženca so metode, ki nam pomagajo, da se lahko učinkovito pogovarjamo z otroki. V delu sem predstavila  tudi  načine  pogovora in poslušanj ter metode reševanja konfliktnih situacij, ki se najbolj pogosto uporabljajo v praksi  in niso priporočene.

Delo zajema tudi poglavje o kaznovanju. Kaj lahko naredimo namesto kaznovanja, posledice, ki jih pušča kaznovanje pri otrocih in poglavje, zakaj je komunikacija med vzgojitelji in starši pomembna.

Podatki zbrani z anketnim vprašalnikom so statistično pregledani in prikazani v tabelah. Dobljeni rezultati so pokazali, v kolikšni  meri strokovni delavci uporabljajo nove načine komunikacije.
</dc:description><dc:publisher>[M. Praznik]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-06-01 18:52:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>10712</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
