<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10761"><dc:title>PROFESIONALNI RAZVOJ UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA</dc:title><dc:creator>Ivajnšič,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivanuš Grmek,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka</dc:subject><dc:subject>značilnosti profesionalnega razvoja</dc:subject><dc:subject>faze in modeli profesionalnega razvoja</dc:subject><dc:subject>dejavniki profesionalnega razvoja</dc:subject><dc:subject>učiteljeva pojmovanja in prepričanja</dc:subject><dc:subject>stalno strokovno spopolnjevanje.</dc:subject><dc:description>POVZETEK 

Diplomsko delo z naslovom Profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka opredeljuje profesionalni razvoj učiteljev, njegove bistvene značilnosti, faze in modele ter dejavnike, ki vplivajo nanj. 
V empiričnem delu smo ugotovili, v kolikšni meri so učitelji razrednega pouka procesno orientirani v svojih pojmovanjih pri lastnem učenju, in sicer glede regulacije učenja, znanja, skupinskega učenja, sposobnosti in tolerance do negotovosti. Prav tako smo proučili, kakšna sta njihov pogled in odnos  do stalnega strokovnega spopolnjevanja. Pri tem so nas zanimale razlike med učitelji s končano pedagoško fakulteto in pedagoško akademijo ter učitelji z različnim številom let poučevanja (0-10 let, 11-20 let, več kot 20 let poučevanja). Uporabljena je bila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov. Ugotovili smo, da med učitelji z različno zaključeno fakulteto/akademijo in med učitelji z različnim številom let poučevanja v pojmovanjih lastnega učenja ni bistvenih razlik. Večini učiteljev so bližja procesno orientirana pojmovanja in ne tradicionalna. V odnosu do stalnega strokovnega spopolnjevanja prav tako ni bistvenih razlik, statistično značilna razlika se kaže le v vzrokih za neudeležbo na programih stalnega strokovnega spopolnjevanja. Tako smo interpretirali rezultate glede na celoten vzorec. Učitelji se med različnimi oblikami vseživljenjskega učenja najpogosteje udeležujejo programov stalnega strokovnega spopolnjevanja, nad katerimi so se jim pričakovanja le delno uresničila. Obiskujejo jih pogosto in večinoma zaradi seznanitve z novostmi. Uporabnost programov spopolnjevanja v praksi je velika, še več dodatnega spopolnjevanja pa si učitelji želijo na področjih integracije otrok s posebnimi potrebami.


</dc:description><dc:publisher>[A. Ivajnšič]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-06-03 14:05:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>10761</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
