<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10967"><dc:title>GLASBENI VRTEC</dc:title><dc:creator>Ocepek,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pesek,	Albinca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Zasebni vrtci</dc:subject><dc:subject>obogateni programi</dc:subject><dc:subject>glasbene dejavnosti</dc:subject><dc:subject>glasbeni vrtec Direndaj.</dc:subject><dc:description>V okviru prvega, teoretiÄnega dela diplomske naloge, smo pregledali moÅ¾nost ustanovitve in delovanja zasebnih vrtcev, predvsem Waldorfskega in Montessori vrtca. V obeh primerih so jasno izpostavljeni cilji in vsebine, ki obravnavajo otroka kot celoto. Zasebni vrtci v kurikulumu za javne vrtce dodajo svoje obogatene programe. V nadaljevanju so prikazane stopnje na podroÄju telesnega, Äustvenega, intelektualnega razvoja in razvoja glasbenih sposobnosti.

V raziskovalnem delu so v aktivno iskanje mnenj o glasbenem vrtcu vkljuÄeni starÅ¡i predÅ¡olskih otrok. Z anketnim vpraÅ¡alnikom in z obdelavo dobljenih rezultatov lahko z zagotovostjo zatrdimo, da je glasbeni vrtec zanimiva in iskana alternativa javnih vrtcev.

V tretjem, praktiÄnem delu diplomske naloge je predstavljen primer dobre prakse - program glasbenega vrtca Direndaj. Popoldanska glasbena dejavnost v letnem obsegu 30 ur je dobro izhodiÅ¡Äe za nadgradnjo celodnevnega programa javnega vrtca ali zasebnega vrtca, saj so, sicer v manjÅ¡em obsegu, obogatene vsebine in cilji, kot jih zasledimo v prvem delu diplome v poglavju kurikuluma za javne vrtce.</dc:description><dc:publisher>[M. Ocepek]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-06-17 23:25:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>10967</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>