Psihološke značilnosti otrok v rejništvuPotočnik, Ksenija (Avtor) Bakračevič Vukman, Karin (Mentor) družinafunkcionalna družinanefunkcionalna družinarejniška družinarejnikrejeneccenter za socialno deločustvavedenječustvene težavevedenjske težavedisocialno vedenje.V teoretičnem delu diplomske naloge je poudarek na družini kot osnovni in nezamenljivi celici družbe, v kateri poteka vzgoja in skrb za otroke. Člani družine se sproti razvijajo in dopolnjujejo v čustvenem doživljanju, v spoznavnih izkušnjah, v oblikovanju socialne podobe in osebne rasti vsakega od družinskih članov. Vendar ne obstaja le en tip družine. Danes imamo v Sloveniji tako kot drugod v Evropi opraviti z raznovrstnostjo oblik in načinov družinskega življenja. Eden od njih je rejniška družina. Namen rejništva je, da se otrokom, ki so bili mnogokrat zanemarjeni in tako ali drugače zlorabljeni, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj ter usposobitev za samostojno življenje in delo. Rejniška družina ima ob sprejemu rejenca težko nalogo. Osebnostni razvoj rejenca je namreč zaradi nefunkcionalnosti matične družine lahko hudo ogrožen. Rejniški otroci so bili mnogokrat razočarani, ogoljufani in zatajeni, zaradi tega rejniške starše preizkušajo in od njih pričakujejo takšno ravnanje, ki bi jim povrnilo osnovno zaupanje, da je svet vendarle dober. Nezadovoljstvo, uporništvo in razočaranje se pri njih kažejo kot različne oblike čustvenih in vedenjskih težav, ki jih izražajo z disocialnim vedenjem. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom. Ta je bil opravljen na vzorcu 12 rejnikov in 32 rejencev z območja pristojnega Centra za socialno delo Slov. Bistrica. Za potrditev odgovorov anketnega vprašalnika smo uporabili še individualni vodeni intervju s pristojno socialno delavko na omenjenem centru.[K. Potočnik]20092009-09-09 20:10:35Diplomsko delo11672sl