<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=11699"><dc:title>RAZISKAVA NAVZEMANJA VLAGE V OBLAČILIH</dc:title><dc:creator>Erhatič,	Frida	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Geršak,	Jelka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tekstilni materiali</dc:subject><dc:subject>vlaga</dc:subject><dc:subject>absolutna zračna vlaga</dc:subject><dc:subject>relativna zračna vlaga</dc:subject><dc:subject>navzemanje vlage</dc:subject><dc:subject>sorbcijske lastnosti</dc:subject><dc:subject>prepustnost zraka.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo raziskali navzemanje vlage tekstilnih vlaken različne surovinske sestave v oblačilih. Proučili smo povezave med zračno prepustnostjo, gostoto niti v tkanini, surovinsko sestavo, postopki plemenitenja in navzemanjem vlage vlaken. V raziskavi smo uporabili neobdelane, beljene, 5 krat prane, 10 krat prane in 14 krat prane vzorce. Meritve navzemanja vlage opravljene pri standardnih pogojih na napravi Moisture Analyzer-a HB43 in meritve zračne prepustnosti na aparatu za določanje zračne prepustnosti Karl Schröder, so pokazale, da je vsebnost vlage odvisna od obdelave tekstilije. Neobdelan vzorec ima višjo sposobnost navzemanja vlage in večjo zračno propustnost kot beljeni oziroma prani vzorec.</dc:description><dc:publisher>[F. Erhatič]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-09-11 22:10:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>11699</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>