<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=11883"><dc:title>SINTEZA UREAFORMALDEHIDNE SMOLE - DOLOČANJE VPLIVA PROCESNIH PARAMETROV NA KVALITETO PRODUKTA</dc:title><dc:creator>Posavec,	Doris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Goršek,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ureaformaldehidne smole</dc:subject><dc:subject>obstojnost</dc:subject><dc:subject>emisija prostega formaldehida</dc:subject><dc:subject>zadrževalni čas.</dc:subject><dc:description>Proizvajalci ivernih ter drugih plošč se ves čas soočajo z novimi izzivi. Izboljšati je namreč potrebno kakovost proizvodov, tako se dovoljena vsebnost emisijskega formaldehida v smolah znižuje, saj je le—ta zdravju škodljiv. Razvoj smol gre v tej smeri.
Dovoljeno vsebnost emisijskega formaldehida določajo emisijski razredi. Trenutno sta v veljavi emisijski razred E—1 in ½ E—1. E—1 dovoljuje maksimalno 8 mg prostega formaldehida na 100 g plošče in povprečno 6,5 mg polletno. ½ E—1 dovoljuje 4 mg formaldehida na 100 g plošče.
V diplomskem delu smo določili najpomembnejše parametre in njihove vrednosti, ki bi zagotavljali nespremenjeno kvaliteto smole. Spremljali smo obstojnost in reaktivnost smol ter določili najprimernejši zadrževalni čas.
Raziskali smo, ali ima staranje predkondenzata vpliv na čase želiranja in vsebnost prostega formaldehida, ki sta za nas najpomembnejša parametra. Prav tako smo raziskali vpliv staranja smole. V ta namen smo kondenzirali smolo pri dveh različnih zadrževalnih časih in sicer pri 55 in skrajšanem 45 minutnem zadrževalnem času.</dc:description><dc:publisher>[D. Posavec]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-09-22 13:33:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>11883</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
