<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=11912"><dc:title>NAPREDNI MODELI NEPLAČILA NA PRIMERU PREBIVALSTVA</dc:title><dc:creator>Colja,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jagrič,	Timotej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>krediti</dc:subject><dc:subject>strojno učenje</dc:subject><dc:subject>klasiﬁkacĳa</dc:subject><dc:subject>odločitveno drevo</dc:subject><dc:subject>metoda podpornih vektorjev</dc:subject><dc:subject>kreditno točkovanje.</dc:subject><dc:description>Zavedamo se, da je za banko dodeljevanje kreditov fizičnim in pravnim osebam zelo 
pomemben in odgovoren proces. Zato želimo v diplomskem delu približati pomen in 
uporabo naprednih modelov neplačil na primeru prebivalstva. 
Diplomsko delo ločita dve področji. V prvem so predstavljena teoretična spoznan- 
ja strojnega učenja, klasifikacije, kreditnega točkovanja, metod strojnega učenja ter 
njihove ocene in mere. Drugo, analitično področje seznanja z raziskovalnim pro- 
gramom Orange in predstavitvijo ter obdelavo uporabljenih podatkov odobrenih in 
zavrnjenih kreditojemalcev. 
Izhodišče za analizo so podatki pridobljeni, iz nemškega inštituta za statistiko in 
ekonometrijo, zbrani leta 1994. Teoretična in empirična spoznanja metod strojne- 
ga učenja so pripomogla k nadaljnjim raziskavam in ugotovitvam. Poskušali smo 
napovedati kateri kreditojemalci bodo kredit vrnili. 
Iz pridobljenih rezultatov sklepamo, da bi za kakovosten in točen izid potrebo- 
vali sistematičen pristop (večjo količino aktualnih podatkov kreditojemalcev), saj 
z razpoložljivimi podatki klasifikacija novih kreditojemalcev ne bi bila uspešna. S 
pomočjo rezultatov metod in meril za strojno učenje smo izbrali najinformativnejše 
atribute. Dokazali smo, da dosežemo skoraj isto klasifikacijsko točnost z izbranimi 
osmimi atributi kot z vsemi dvajsetimi. Z združitvijo lastnih in izbranih karakteristik 
nam je uspelo zagotoviti smernice, ki bi slovenskim bankam omogočale izboljšanje 
sistema za odobritev kreditov. Zaključimo, da bi bilo koristno če bi banke uporabl- 
jale poenotena merila za dodeljevanje posojil. Zagotovile bi enakopraven, pregleden 
in učinkovit pristop k reševanju kreditne problematike.</dc:description><dc:publisher>[A. Colja]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-09-23 14:41:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>11912</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
