<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=11965"><dc:title>VPLIV ZDRUŽENIH SETEV NA POJAV NEKATERIH ŠKODLJIVCEV V EKOLOŠKI PRIDELAVI ZELJA</dc:title><dc:creator>Weber,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavec,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lešnik,	Mario	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: združena setev</dc:subject><dc:subject>ekološka pridelava</dc:subject><dc:subject>zelje</dc:subject><dc:subject>nalet škodljivcev</dc:subject><dc:description>Cilj preučevanja je primerjava naleta škodljivcev glede na različne združene posevke z belim zeljem (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC). Posajena je vsaka vrsta kot samostojni posevek in v združeni setvi, zelje v kombinaciji s fižolom (Phaseolus vulgaris L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. Rubra L.), paradižnikom (Lycopersicum esculentum Mill.), porom (Allium porrum L.), zeleno (Apium graveolens L.) in solato (Lactuca sativa L. var. capitata DC). Velikost populacij škodljivcev smo ugotavljali s pomočjo ulova na rumene in modre lepljive plošče. Po raziskavi se je pokazal značilen vpliv na zmanjšan nalet škodljivcev v združeni setvi zelja in zelene ter zelja in fižola, na sam nalet škodljivcev pa je vplival tudi termin opazovanja velikosti populacij. Na zmanjšan nalet tobakovega resarja (Thrips tabaci Lindeman) sta ugodno vplivala zelena in fižol (p &lt; 0,01), vendar ne v vseh obravnavanih terminih enako. Na nalet hržice (Contarinia nasturtii L.) se je pokazal značilen vpliv v četrtem terminu (20. 08. 2008), na nalet kapusovega molja (Plutella xylostella L.) pa v prvem terminu (18. 06. 2008). Na nalet kapusove muhe (Delia radicum L.) in kapusovega bolhača (Phyllotreta undulata L.) združena setev ni značilno vplivala (p &gt; 0,05). Splošen nalet škodljivcev ulovljenih na modre in rumene lepljive plošče je bil statistično značilno (p &lt; 0,05) manjši pri združenih posevkih (4,4 škodljivcev na parcelo) kot pri samostojnem posevku zelja (8,5 škodljivcev na parcelo).</dc:description><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-09-27 21:37:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>11965</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
