<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=12053"><dc:title>SPLETNE BANKE V SLOVENIJI S POSEBNIM POUDARKOM NA BANKI DIBA</dc:title><dc:creator>Huskić,	Hanka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bobek,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Elektronsko bančništvo</dc:subject><dc:subject>bančne storitve</dc:subject><dc:subject>bančni avtomati</dc:subject><dc:subject>plačilne kartice</dc:subject><dc:subject>telefonsko</dc:subject><dc:subject>mobilno in internetno bančništvo.</dc:subject><dc:description>Z uporabo elektronskega bančništva uporabniki prihranijo s časom in denarjem, saj so bančne storitve dosegljive 24 ur na dan in 365 dni v letu. Vse kar potrebujemo za uporabo, je računalnik in povezava do interneta. Prav tako omogočajo enostavnejše in cenejše poslovanje. Sodobne elektronske bančne storitve so: bančni avtomati, plačilne kartice, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, internetno bančništvo in informacijski terminali.

Pri elektronskem bančništvu pa je pomembna tudi varnost, za njeno zagotavljanje pa morajo poskrbeti tako banke kot tudi sami uporabniki.

Praktično vse banke v Sloveniji ponujajo uporabo elektronskega bančništva, saj se zavedajo, da bodo le na ta način ostale konkurenčne. Lansko leto pa je na slovenski trg vstopila Banka Diba in kot prva ponudila stoodstotno spletno bančništvo. To pomeni, da banka nima svojih poslovalnic ampak je njeno poslovanje usmerjeno le preko spleta. Edina storitev, ki pa jo Diba ponuja je Diba račun.</dc:description><dc:publisher>[H. Huskić]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-10-01 18:55:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>12053</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
