PRIMERJAVA DROBNOPRODAJNIH CEN ŽIVIL V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEMŠooš, Andreja (Avtor) Bekő, Jani (Mentor) BDPstopnja inflacijeraven cencenska paritetaSlovenija in Hrvaška, nekdaj tesno povezani državi s skupnim gospodarstvom, sta se po osamosvojitvi začeli razvijati z različno intenzivnostjo. Slovenija je tako leta 2004 postala članica EU in leta 2007 še članica EMU. Sprostil se je prost pretok blaga, poenostavilo se je poslovanje zaradi enotne valute. Hrvaška, država kandidatka za vstop v EU, pa se je zaradi slabih političnih razmer in vojne v začetku devetdesetih let razvijala počasneje. Skozi številne kazalnike smo preučili gospodarstvi obe držav in ugotovili, da sicer obe državi zaostajata za povprečjem EU-27, vendar je slovensko gospodarstvo razvitejše, saj je BDP na prebivalca po pariteti kupne moči leta 2008 v Sloveniji znašal 89,8 % povprečja EU-27, raven cen pa je dosegla 83 % povprečja EU-27. Na Hrvaškem je BDP na prebivalca znašal 63 % povprečja EU-27, raven cen pa je dosegla 74,7 % povprečja EU-27.V drugem sklopu diplomskega dela smo analizirali cene v vzorcu 157 živil, razdeljenih v 13 osnovnih skupin. Pri primerjavi 1419 cen živil smo prišli do naslednjih ugotovitev: Raven censke paritete živil znaša 105, kar pomeni, da so cene v Sloveniji za 5 % višje kot na Hrvaškem. Najdražjo skupino predstavljajo izdelki iz žit, ki so v Sloveniji dražji za 21 %, najdražje živilo pa je česen. Ta je v Sloveniji dražji za 154 % v primerjavi s Hrvaško. Najcenejša skupina v Sloveniji so predelane in konzervirane vrtnine, ki so cenejše za 8 %, najcenejše živilo v Sloveniji pa so bomboni Haribo Happy Cola. Ti so za 32 % cenejši od tistih na Hrvaškem.A. Šooš]20092009-10-02 13:22:22Diplomsko delo12070sl