<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=12092"><dc:title>METODOLOGIJA UGOTAVLJANJA IN ODKRIVANJA SPOLNIH ZLORAB OTROK</dc:title><dc:creator>Švagan,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dežman,	Zlatan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>spolne zlorabe</dc:subject><dc:subject>kazenski postopek</dc:subject><dc:subject>otroška risba</dc:subject><dc:subject>sposobnost pricanja.</dc:subject><dc:description>Spolne zlorabe otrok so realen družbeni pojav. Pri kazenski obravnavi spolnih zlorab predstavlja glavni problem, kako se dokopati do materialne resnice, še zlasti kadar je žrtev majhen otrok, ki še ne zna ali ne zmore povedati, kaj se mu je zgodilo. Izvedenci tako išcejo nove poti, kako do dokazov s spolnih zlorabah otrok. Ena izmed možnosti se je pokazala v analizah otroških risbic. Raziskave so pokazale, da otroške risbe odsevajo družinsko stanje in so
pomembne pri dokazovanju spolnih zlorab v družini, ki so sicer še težje dokazljive od ostalih. Pomemben vidik pri tem pa je poznavanje otroške psihologije in razumevanje psihologije pricanja. Tukaj strokovna javnost ravno
opozarja na pomanjkljiva znanja in razumevanje teh podrocij in se zavzema za to, da bi se organizirali vsaj posveti na to temo. Postopki bi zaradi tega bili ucinkovitejši, ker bi se á priori izognili (v marsikaterem primeru) nekaterim napakam kot npr. obsodba napacnega storilca, ponovna zaslišanja otrok žrtev-pric spolnih zlorab, pritožbeni postopki idr.</dc:description><dc:publisher>[S. Švagan]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-10-05 09:31:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>12092</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
