VODENJE PROJEKTOV VIRTUALNIH SKUPIN V VIRTUALNIH SKUPNOSTIH ZA ODPRTOKODNI RAZVOJ PROGRAMSKIH REŠITEVHarej Pulko, Katja (Avtor) Rozman, Ivan (Mentor) Vajde Horvat, Romana (Komentor) virtualne skupinevirtualne skupnostivodenje projektovrazvoj odprtokodnih rešitevanketaprincipi vodenjaS prihodom interneta, se je spremenil način povezovanja in komunikacije med ljudmi. Pred tem smo lahko s sogovornikom komunicirali le preko stacionarnega telefona, pisem ali, če smo se z osebo srečali »v živo«. Nato so postale aktualne video konference, mobilni telefoni in internet. Danes se zdi, da gre čas hitreje. A vendarle hitrost časa ostaja enaka. Le komunikacija je lahko bolj dinamična, več možnosti imamo za sodelovanje in povezovanje, tudi z ljudmi na drugi strani sveta. Za komunikacijo v realnem času lahko danes uporabimo na primer IP telefonijo, elektronsko pošto, takojšnje sporočanje (angl. Instant messaging), spletne klepetalnice in virtualne skupnosti. Ob tem si lahko s sogovorniki izmenjujemo slike, video vsebine in ostale dokumente. Vse to z namenom povezovanja — tako osebnega kot poslovnega. Na to temo obstaja že veliko raziskav tako s področja psihologije posameznika in skupine kot tudi s področja informacijsko komunikacijskih tehnologij. In ravno obe področji sta zanimivi tudi na področju spletnega poslovanja oz. izvajanja projektnega dela. Projektno delo, ki se izvaja v večini s pomočjo tehnologij za sodelovanje in komunikacijo preko spleta imenujemo virtualno projektno delo. To predstavlja danes naraščajoči trend tako v organizacijah kot tudi izven le-teh. Slednji trend bomo raziskovali v sklopu pričujoče doktorske disertacije. Natančneje, odgovorili bomo na dve raziskovalni vprašanji, ki se nanašata na vodenje virtualnih projektov. Še pred tem bomo opredelili pojem virtualnosti in pogledali globlje v delo posameznih virtualnih skupin. Ker je slednjih več vrst, smo se odločili za preučevanje le tistih, kjer se člani skupine združujejo z namenom razvoja odprtokodnih rešitev. Zanima nas, ali se v teh projektih skupine implicitno poslužujejo osnovnih principov vodenja projektov, kot je to običajno pri klasičnih razvojnih projektih. Odgovorili bomo tudi na vprašanje, ali je v skupinah, ki smo si jih izbrali v raziskovalni vzorec, vloga vodje projekta, potrebna. Na tem mestu naj še opozorimo, da v pričujočem delu ne raziskujemo posledic vodenja projektov na morebitno uspešnost ali neuspešnost le teh.[K. Harej Pulko]20092009-10-13 14:43:03Doktorska disertacija12194sl