<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=12314"><dc:title>ORGANIZACIJSKA KLIMA IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH V PODJETJU BRAMAC D.O.O.</dc:title><dc:creator>Zemljič,	Jasna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vukovič,	Goran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>- Organizacijska klima</dc:subject><dc:subject>dimenzije organizacijske klime</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo pri delu</dc:subject><dc:subject>zaposleni</dc:subject><dc:subject>BRAMAC</dc:subject><dc:description>Preučevanje organizacijske klime je izrednega pomena, kajti klima lahko vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in na uspešnost poslovanja. Pri raziskovanju klime izhajamo iz vizije in ciljev ter se sprašujemo, ali obstoječa organizacijska klima vspodbuja ali zavira doseganje razvojnih ciljev. Naš cilj je ustvariti takšno klimo, ki pospešuje in podpira doseganje razvojnih ciljev združbe. 

V diplomski nalogi smo predstavili in preučili organizacijsko klimo, njen vpliv na organizacijo ter predstavili pojem zadovoljstva zaposlenih z delom v podjetju BRAMAC d.o.o.. 

V teoretičnem delu smo povzeli opazovanja, stališča in sklepe o organizacijski klimi ter zadovoljstvu zaposlenih, do katerih so prišli domači in tudi avtorji. Podrobneje smo predstavili organizacijsko klimo in zadovoljstvo zaposlenih. Pri sami predstavitvi podjetja BRAMAC d.o.o. pa smo se osredotočili predvsem na zgodovino in tradicijo podjetja ter na njihove cilje in vizijo v prihodnost.

Praktični del je zajemal raziskavo, ki je temeljila na anketiranju zaposlenih. Kot sredstvo za zbiranje podatkov je bil uporabljen vprašalnik, sestavljen iz različnih trditev, ki se nanašajo na dimenzije in podkategorije klime. Zaposleni so s pomočjo priložene lestvice podali svoje odgovore oziroma so izrazili svoje strinjanje s trditvami oziroma njihovo ne strinjanje. 

Pridobljene podatke, ki so pripomogli k ugotovitvam smo statistično obdelali in sicer smo pri vsakem odgovoru izračunali povprečno vrednost, nato smo odgovore razvrstili po podkategorijah, zopet izračunali povprečne vrednosti podkategorij in jih razvrstili v šest glavnih kategorij. Trditve in vprašanja v vprašalniku so bila namerno pomešana saj smo s tem eliminirali napačne oziroma premišljene odgovore in na ta način prišli do bolj točnih podatkov za analizo. Na podlagi pridobljenih podatkov smo obrazložili hipoteze in pripravili predlagane rešitve.</dc:description><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-10-29 20:37:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>12314</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>