Potovanja vladarjev čez slovensko ozemlje v 17. in 18. stoletjuKrajcer, Nina (Avtor) Hozjan, Andrej (Mentor) Košir, Matevž (Komentor) potovalna kulturapopotnikicestededna poklonitevvladarski obiskipotovanja vladarjevPopotniki — »turisti« so v 17. in 18. stoletju še zelo redki. Večina potujočih je na pot šla z resnejšimi cilji in ne zgolj iz zabave. Kot koristna in prijetna hkrati lahko označimo potovanja plemičev, kadar so obiskovali svoja posestva, šli na obiske ali na »študijska potovanja« po Evropi ter potovanja študentov in vojakov, ki so bili sinonim brezciljnih potnikov. Ob omenjenih skupinah potujočih so se na slovenskem ozemlju pojavljali tudi sprevodi evropsko pomembnih političnih osebnosti tistega časa. Najpogostejši razlogi za vladarske obiske so bili v prometno-tranzitni vlogi slovenskega ozemlja, predvsem v smeri proti Dunaju in Italiji, v ostalih primerih pa je šlo za »službena potovanja«: sprejem dednega poklona deželnih stanov ali obhodi lastnih posesti oziroma dežel. Iz podatkov, nastalih na podlagi arhivskih virov, dnevnikov ter poročanj takratnih časopisov in kronik izvemo, da so prebivalci slovenskega ozemlja imeli čast prisostvovati kar nekaj obiskom visokih gostov; čez slovensko ozemlje so namreč potovali cesarji Leopold I., Karel VI., Jožef II. ter Leopold II., vladarica Marija Terezija, neapeljski kralj Ferdinand VI. in papež Pij VI.[N. Krajcer]20092009-11-11 09:51:37Diplomsko delo12408sl