<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=12522"><dc:title>Elementi grozljivega v slovenski sodobni mladinski prozi</dc:title><dc:creator>Fink,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Haramija,	Dragica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Elementi grozljivega</dc:subject><dc:subject>žanrski sinkretizem</dc:subject><dc:subject>gotski roman</dc:subject><dc:subject>paradoks grozljive fikcije</dc:subject><dc:subject>Vidmar J.</dc:subject><dc:subject>Muck D.</dc:subject><dc:subject>Novak B.</dc:subject><dc:subject>Čater D.</dc:subject><dc:subject>Zupan D.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu z naslovom Elementi grozljivega v sodobni slovenski mladinski prozi je obravnavan pojem grozljivega in značilnosti čustvenega odzivanja bralcev na grozljivo fikcijo. Elementi grozljivega se pojavljajo v številnih delih sodobne slovenske mladinske proze, tako da se v njih pojavljajo kot fragmenti oz. drobci ali relativno krajši odseki, vendar pa je osnovna perspektiva naravnana k čemu drugemu. Ta dela tvorijo podobo skupnih (žanrskih) značilnosti in lastnosti; predvsem se v ospredje izražajo: boj dobro—zlo; polariziranje književnih oseb; določljiva meja med resničnim in domišljijskim oz. umišljenim z vidika izkušnje bralca; vidik čustvenega odzivanja kot kognitivna pojavnost, ki temelji na narativnem postopku podajanja fiktivnosti; pravljičnost pripovednih besedil. Metodologija diplomskega dela temelji predvsem na teoretičnem delu z različnimi viri tuje strokovne literature. Težišče naloge predstavlja deskriptivna metoda, s katero se opišejo osnovni pojmi: grozljivost, žanr, grozljiva literatura, grozljiva fikcija. Z zgodovinsko metodo bo preučen pojem gotskega romana in njegov vpliv na razvoj sodobnih grozljivih romanov. Na osnovi ugotovljenega se prvine grozljivega v obravnavanih besedilih opredeljujejo kot sestavine značilnosti fantastičnih in pravljičnih besedil v potencialni večžanrski pripadnosti samih besedil. Grozljiva fikcija s čustvom groze vpliva na bralca. Narativno strukturirane grozljive zgodbe zbujajo željo po védenju o nečem, kar ne obstaja. Radovednost, ki je prisotna skozi celoten potek zgodbe, je kognitivne narave.</dc:description><dc:publisher>[K. Fink]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-11-24 07:04:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>12522</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
