<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=12571"><dc:title>Ekosistemske značilnosti območja Ribnika Reš v občini Radlje ob Dravi</dc:title><dc:creator>Onuk,	Lilijana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vovk,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: vodni ekosistemi</dc:subject><dc:subject>gozdni ekosistem</dc:subject><dc:subject>travniški ekosistem</dc:subject><dc:subject>habitatni tipi</dc:subject><dc:subject>ekosistemske storitve</dc:subject><dc:subject>občina Radlje ob Dravi</dc:subject><dc:subject>ribnik Reš</dc:subject><dc:subject>sonaravna raba.</dc:subject><dc:description>Poznavanje ekosistemov in njihovih značilnosti na posameznem območju postaja vedno bolj pomembno, saj je delovanje ekosistemov ključno za obstoj življenja na Zemlji. Poznavanje posameznih ekosistemov omogoča načrtovanje razvoja in določenih posegov v prostor na nekem območju. Območje, ki ga obravnavam v diplomskem delu, obsega 132 570 m2. Na njem izstopajo trije večji ekosistemi, in sicer vodni, gozdni in travniški ekosistem. K vodnim ekosistemom na tem območju prištevamo ribnik Reš, Radeljski potok in reko Dravo. Gozdni ekosistem obsega 7,8 % površine obravnavanega območja. Sestavljajo ga predvsem združbe vrb in črne jelše. Travniki na tem območju obsegajo okoli 26 % površine obravnavanega območja in predstavljajo pomemben vir pridelave travne silaže za govedo. Posebno mesto na tem območju ima tudi kulturna krajina. Prepletanje teh ekosistemov je namreč že v preteklosti pomembno vplivalo na življenje ljudi na tem območju. Značilnosti posameznih ekosistemov sem opredelila s pomočjo evidentiranja posameznih habitatnih tipov, rastlinskih oziroma živalskih združb, ki so sestavni del posameznega ekosistema. Na podlagi tega imamo sliko o tem, kaj točno je značilno za travniški, gozdni in vodni ekosistem na območju ribnika Reš. S poznavanjem le-teh lahko odčitamo tiste prednosti oziroma priložnosti, ki jih ponujajo in lahko razvijamo sonaravno rabo tega območja tudi v prihodnje.</dc:description><dc:publisher>[L. Onuk]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-11-30 09:23:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>12571</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
