<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=12587"><dc:title>SPREMENJEN NAČIN ŽIVLJENJA PACIENTOV PO OPERACIJI NA ODPRTEM SRCU</dc:title><dc:creator>TIGANJ,	ENISA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strauss,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Dušan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>KLJUČNE BESEDE: bolniki po operaciji na odprtem srcu</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>ZV aktivnosti.</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo predstavlja način življenja bolnikov z ishemično boleznijo srca (IBS) po revaskularizaciji miokarda, artery coronary by-pass grafting (ACBG). Predstavljene so najpogostejše IBS ter dejavniki tveganja, ki vplivajo na nastanek IBS. Obravnavane so zdravstveno vzgojne aktivnosti (ZV), ki jih izvaja diplomirana medicinska sestra pri ACBG. Nekaj besed smo namenili rehabilitaciji bolnikov in koronarnih klubih ter o modelu samooskrbe pri le teh. Namen diplomske naloge je predstaviti način življenja pri bolnikih po operaciji na odprtem srcu. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, koliko so jim znani dejavniki tveganja za nastanek IBS, ali so pripravljeni spremeniti svoj življenjski slog ali bolniki po ACBG znajo aktivno skrbeti za vzdrževanje zdravega življenjskega sloga, ter vlogo medicinske sestre po ACBG. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor in je trajala od konca julija do sredine septembra 2009. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 17 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Sodelovalo je 48 bolnikov z IBS, ki so bili na kontrolnem pregledu. Pravilno izpolnjenih in vrnjenih vprašalnikov je bilo 48. Raziskava je pokazala, da so bolniki z IBS po ACBG, glede dejavnikov tveganja s strani zdravnikov in medicinskih sester dobro informirani, vendar jih nekateri kljub temu ne upoštevajo dovolj, kar je verjetno odraz v slabi motivaciji v skrbi za lastno zdravje. Presenetljiv je rezultat raziskave, da je le štiri odstotka bolnikov z IBS vključenih v koronarni klub ali društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.</dc:description><dc:publisher>[E. Tiganj]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-11-30 21:24:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>12587</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
