<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=12615"><dc:title>MODEL INFORMATIZACIJE VZDRŽEVANJA MATERIALNIH SREDSTEV V SLOVENSKI VOJSKI</dc:title><dc:creator>Vegelj,	Stanko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marolt,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Leskovar,	Robert	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vzdrževanje</dc:subject><dc:subject>procesni pristop</dc:subject><dc:subject>CMMS</dc:subject><dc:subject>organizacija</dc:subject><dc:subject>materialno sredstvo</dc:subject><dc:subject>življenjski cikel</dc:subject><dc:subject>Slovenska vojska</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je izdelan izboljšan model informatizacije vzdrževanja materialnih sredstev v Slovenski vojski, ki temelji na procesnem pristopu in je skladen s standardi SIST EN 13306:2001 in SIST ISO 9001:2000 kot standardi NATO, ki so povezani s področjem vzdrževanja. 

V predlaganem modelu informatizacije vzdrževanja materialnih sredstev je upoštevana ASAP metodologija uvedbe aplikacije SAP/R3 kot računalniško podprto upravljanje vzdrževanja (CMMS). 

Skladno tej metodologiji je izboljšani model razdeljen na: konceptni del, tehnološki del in organizacijski del, upoštevajoč da so medsebojno povezani elementi, kot so koncept, tehnologija in organizacija ključni za obvladovanje materialnih sredstev v njihovem življenjskem ciklu. Predlagani model omogoča spremljanje logističnih parametrov skozi vse faze življenjskega cikla materialnih sredstev, kot so: od trenutka nakupa, poteka uvajanja v operativno uporabo, garancijske dobe, operativne uporabe do izločitve materialnega sredstva iz obrambnega sistema.

Pri predlaganem modelu informacijskega sistema je upoštevano, da to ni enkratno dejanje, temveč stalen proÂ¬ces, ki temelji na Demingovem krogu stalnega izboljševanja.

V zaključku je podana ocena učinkov modela informatizacije vzdrževanja materialnih sredstev v Slovenski vojski, ki bo predvidoma prispeval k učinkovitosti upravljanja z razpoložljivimi človeškimi in materialnimi resursi in omogočal boljše spremljanje stroškov vzdrževanja materialnih sredstev v njihovi življenjski dobi ter nudil večjo podporo pri načrtovanju in razvrščanju materialnih in kadrovskih virov.</dc:description><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-12-02 18:10:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>12615</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
