<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=12737"><dc:title>INDIKATORJI FINANČNE STABILNOSTI IN NJIHOVA UPORABA NA PRIMERU ISLANDIJE</dc:title><dc:creator>Kranjc,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Festić,	Mejra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Romih,	Dejan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Finančna stabilnost</dc:subject><dc:subject>Indikatorji finančne stabilnosti</dc:subject><dc:subject>Finančni sistem</dc:subject><dc:subject>Finančni sistem v Islandiji</dc:subject><dc:subject>Islandska finančna kriza</dc:subject><dc:subject>Test izjemnih situacij.</dc:subject><dc:description>V prvem delu je predstavljen finančni sistem in ogrodje delovanja finančne stabilnosti, ki je za nemoteno delovanje finančnega sistema ključnega pomena. Kot se je pokazalo v hipotekarni krizi, finančna (ne)stabilnost posledično vpliva tudi na gospodarski sektor. Univerzalna definicija finančne stabilnosti ne obstaja. Več raziskovalcev je podalo svojo teorijo o definiciji. Nekateri jo celo definirajo z vidika njenega nasprotja, finančne nesta-bilnosti. Na splošno lahko pojmujemo finančno stabilnost kot učinkovito razporejanje finančnih sredstev in učinkovito upravljanje s tveganji. 

Kot odgovor krize v azijskih in nekaterih ostalih državah v 80. in 90. letih prejšnjega stole-tja, so domače in tuje institucije začele spremljati trdnost finančnega sistema bolj intenziv-no. Za pregledovanje finančnega sistema se uporablja širok spekter instrumentov in analiti-čnega delovanja. To zajema analizo količine indikatorjev finančnega sistema in stabilnosti, vključno s testiranjem napora. Ti indikatorji se zavzemajo za rešitev prikaza finančne sta-bilnosti kot sistematičen fenomen in zato se to ne nanaša samo na finančne institucije in trge ampak tudi na realni in državni sektor, ki nastopata kot glavna dolžnika finančnih institucij ter prav tako finančne infrastrukture.

Po dolgem obdobju neravnovesne rasti, je islandsko gospodarstvo vstopilo v globoko rece-sijo. Gospodarstvo bi se naj krčilo vse do konca leta 2010 in tako bo tudi nezaposlenost rasla v naslednjih dveh letih. Po veliki depreciaciji valute, bo predvideno tudi inflacija bolj narasla. Zaradi prezadolženosti treh največjih bank v Islandiji, je MDS odobril državi sred-stva v višini 2,1 mio $, saj je država prevzela vodstveno krmilo v teh bankah in začela jamčiti za njihovo premoženje. Največji oškodovanci islandskega bančništva so prebivalci skandinavskih držav in Velike Britanije. Depozite so ob državnem prevzemu bank zamrz-nili.</dc:description><dc:publisher>[M. Kranjc]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-12-17 15:05:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>12737</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
