<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=12742"><dc:title>OD IDEJE DO PROSTORA; AVTORSKA PRAVICA KOT INSTRUMENT ZAŠČITE ARHITEKTURNIH DEL</dc:title><dc:creator>Krajnc,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repas,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtorska pravica</dc:subject><dc:subject>intelektualna lastnina</dc:subject><dc:subject>arhitekturno delo</dc:subject><dc:subject>načrt</dc:subject><dc:subject>zgradba</dc:subject><dc:subject>plagiat</dc:subject><dc:subject>individualna stvaritev</dc:subject><dc:subject>lastninska pravica</dc:subject><dc:subject>projektantska pogodba</dc:subject><dc:description>Pravna ureditev avtorskih pravic na arhitekturnih delih je tema, ob kateri se lomijo kopja. Arhitekturna dela so med klasičnimi umetniškimi deli najkasneje dosegla avtorskopravno varstvo. Zakonodajalci so bili pri urejanju te materije zaradi občutljivega odnosa med avtorsko in lastninsko pravico še posebej previdni, kar je vodilo v dokaj ohlapno in nejasno ureditev varstva arhitekturnih del. Ta naloga obravnava nekatera najbolj sporna vprašanja, kot je kvalifikacija arhitekturnih stvaritev kot avtorskih del, individualnost kot ključno predpostavko avtorskega dela in nekatere najbolj specifične arhitektove avtorske pravice ter omejitve teh pravic.. Med drugim analizira tudi odnos med avtorjem arhitekturnega dela in naročnikom oz. lastnikom arhitekturnega objekta. Pri tem je veliko pozornosti namenjene predvsem lastnikovi pravici do poseganja v arhitekturno delo. Teoretična stališča so podprta s praktičnimi primeri, predvsem z namenom, da bi tematiko približala ne le pravni ampak tudi arhitekturni stroki.</dc:description><dc:publisher>[S. Krajnc]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-12-17 23:41:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>12742</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
