<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=12790"><dc:title>VPLIV FINANČNE KRIZE NA FINANČNO RAČUNOVODSTVO</dc:title><dc:creator>Čurin,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Korošec,	Bojana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Mednarodni računovodski standardi</dc:subject><dc:subject>pravilo poštene vrednosti</dc:subject><dc:subject>ameriški finančno – računovodski standardi</dc:subject><dc:subject>odbor za mednarodne računovodske izkaze</dc:subject><dc:subject>odbor za finančno – računovodske standarde.</dc:subject><dc:description>Številni računovodski strokovnjaki tako v ZDA kot v Evropi so na začetku krize ugotovili, da so za povod finančne krize krivi tudi neprimerni računovodski standardi, pri katerih so bile potrebne spremembe. Številne razprave so zato prinesle spremembe standardov, in sicer MRS 39 ter MSRP 7 ter predlog osnutka novega standarda o merjenju poštene vrednosti, ki ne odpravlja merjenja po pošteni vrednosti temveč ga le bolj nadrobno določa. 

V diplomski nalogi sem preučevala kritike pravila poštene vrednosti. Pri tem sem spoznala, da je največji problem merjenja poštene vrednosti ohlapnost, saj dobro deluje na aktivnih finančnih trgih, medtem ko je njeno delovanje na neaktivnih trgih omejeno. Pomembna je tudi ugotovitev, da je v času finančne krize zelo pomembna nevtralnost računovodskih pravil, saj to daje večjo vrednost h kakovosti standardov. 

V diplomski nalogi sem predstavila tudi odzive strokovne računovodske javnosti, med drugim tudi revizijskih hiš, ki menijo, da pravilo poštene vrednosti ni krivo za trenutne finančne razmere.</dc:description><dc:publisher>[M. Čurin]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-12-23 11:28:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>12790</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
