DODELITEV OTROKA V PRIMERU RAZVEZE IZ VERSKIH RAZLOGOVJarc, Marta (Avtor) Kraljić, Suzana (Mentor) Zakonska zvezarazveza zakonske zveze iz verskih razlogovdobro otrokaverska vzgoja otrokaJehovove pričereligijaV diplomski nalogi obravnavam razvezo zakonske zveze. Osredotočila sem se na specifično področje, in sicer, ko do razveze pride iz verskih razlogov. Dva posameznika se poročita, si ustvarita družino, nato pa se zgodi, da en zakonec spremeni svoje versko prepričanje. To lahko drugega zakonca zelo vznemiri. Stvari lahko pripelje celo tako daleč, da se razvežeta. Tu nastopi problem, v kateri veri se bo vzgajalo otroke. Zakonec, ki je sprejel novo vero, želi otroke vključiti v bogoslužja, drugi zakonec pa se s tem ne strinja. Morda celo zahteva skrbništvo nad otroki. Načeloma je odločitev o verski vzgoji otrok stvar staršev. Kadar pa se ne moreta sporazumeti o tej zadevi, mora vmes poseči sodišče. Tako so sodniki tisti, ki morajo odločiti o tem, kaj je najboljše za otroke, ali bo otrokom dvojna verska vzgoja škodovala. Praksa je pokazala, da dvojna verska vzgoja otrokom ne škodi. Otrok namreč tako dobi možnost, da se seznani z dvema religijama in se na koncu sam odloči, kateri bo pripadal, če sploh kateri. Sodišče poseže tudi takrat, če ugotovi, da je otrok zaradi novega verskega prepričanja starša ogrožen. V naši Ustavi je določeno, da imajo starši pravico, v skladu s svojim prepričanjem, otrokom zagotavljati versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ter prepričanja. To pravico pa najdemo tudi v mednarodnih konvencijah: Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah.[M. Jarc]20092010-01-04 19:33:28Diplomsko delo12833sl