<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=12937"><dc:title>Bakterijske okužbe in zastrupitve s hrano</dc:title><dc:creator>Ferk,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Turk,	Karl	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lahe,	Milica	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikroorganizmi</dc:subject><dc:subject>bakterije</dc:subject><dc:subject>okužba</dc:subject><dc:subject>zastrupitev</dc:subject><dc:subject>hrana</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra.</dc:subject><dc:description>Živila so poleg zdravstvenih tegob in ob težavah, povezanih z okoljem, glavna skrb današnjega človeka in verjeti je, da bo tako tudi v prihodnosti. V diplomskem delu z naslovom Bakterijske okužbe in zastrupitve s hrano so predstavljeni dejavniki tveganja za okužbo z živili, glavni bakterijski povzročitelji, epidemiološke značilnosti okužb v Sloveniji ter možnosti njihovega preprečevanja in nadzora. Predstavljene so tudi naloge medicinske sestre pri preprečevanju okužb in zastrupitev s hrano, kajti v večini so ljudje premalo osveščeni o nevarnostih, ki jim pretijo ob nepravilnem rokovanju z živili. Medicinska sestra lahko z izobraževanjem in osveščanjem posameznika ter širše družbe prispeva k prepoznavi te nevarnosti. V poglavju epidemiološki podatki o okužbah in zastrupitvah s hrano smo z analizo in interpretacijo iz primarnih in sekundarnih virov v tabelah in grafikonih predstavili zbrane in obdelane podatke o zastrupitvah in okužbah s hrano v Republiki Sloveniji za obdobje petih let (2003—2007). Ugotoviti smo želeli, katere bakterije največkrat povzročajo okužbe in zastrupitve s hrano ter kakšen je njihov delež med vsemi prijavljenimi primeri. Zanimalo pa nas je tudi, ali se je število prijavljenih primerov okužb in zastrupitev s hrano v obdobju petih letih kaj spreminjalo. Iz analize podatkov smo ugotovili, da je najpogostejši bakterijski povzročitelj črevesnih okužb Salmonela, ter ugotovili, da se je število prijav le-teh od leta 2003 do leta 2007 zmanjšalo. Glede prijavljenih vseh nalezljivih črevesnih bolezni pa smo ugotovili, da se stanje v tem obdobju ni pomembno spremenilo, upadlo je le število prijavljenih bakterijskih črevesnih okužb.</dc:description><dc:publisher>[Z. Ferk]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-01-15 14:56:31</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>12937</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
