Avtobiografskost in problematika seksualnosti v izbranih romanih Vitomila ZupanaBukovšek, Katja (Avtor) Štuhec, Miran (Mentor) Vitomil Zupanavtobiografskostseksualnostodnos moški – ženska.V diplomskem delu z naslovom Avtobiografskost in problematika seksualnosti v izbranih romanih Vitomila Zupana sem ugotavljala, v kolikšni meri je pisateljeva literatura avtobiografska in v kolikšni meri vsebuje elemente seksualnosti, pri čemer sem se osredotočila na odnos moški — ženska. Analiza pripovednih besedil zajema naslednje Zupanove romane: Potovanje na konec pomladi (1972), Menuet za kitaro (1975), Igra s hudičevim repom (1978), Komedija človeškega tkiva (1980), Levitan (1982) in Apokalipsa vsakdanjosti (1988). Ugotovila sem, da romani vsebujejo velik delež avtobiografskih prvin, pri čemer ne gre za avtobiografijo v njenem dobesednem pomenu, saj se resničnost prepleta tudi s fikcijo. Pisatelj popisuje neko resničnost, zasebno in preteklo, prikazano z njegovega stališča ter literarno obdelano. Delež avtobiografskosti sem ugotavljala ob pripovedovalcu, literarnih osebah in literarnih prostorih. Pomagala sem si predvsem s pisateljevo tretjeosebno avtobiografijo in pričevanji Ifigenije Simonović, ki je avtorja osebno poznala ter z njim več let prijateljevala. Najmanj avtobiografskih prvin je v romanu Potovanje na konec pomladi, kjer v ospredje stopi fikcija. V ostalih romanih avtobiografske prvine izstopajo na več mestih. Obravnavani romani prav tako vsebujejo številne prvine seksualnosti, ki se je pokazala kot izhodišče Zupanovega pisateljevanja. Pravo problematiko seksualnosti zasledimo šele po letu 1965, ko so v slovenščino začeli prevajati dela Henryja Millerja, po katerem se je Zupan zgledoval. S stališča seksualnosti je prikazan predvsem odnos moški — ženska, ki je zaznamovan zlasti s spolnostjo.[K. Bukovšek]20102010-02-16 16:13:25Diplomsko delo13186sl