FENOMEN IN INSTITUCIONALIZACIJA GRAFITATršar, Aljaž (Avtor) Rimele, Oto (Mentor) grafitstreet artinstitucionalizacijagalerijamuzejV diplomski nalogi sem raziskoval fenomen »grafita« in položaj »umetniškega« grafita v okolju priznane umetnosti. Velja namreč splošno prepričanje, da je grafit nezaželen način izražanja posameznikov, ki se srečujejo s komunikacijskim deficitom. Leta 1991 so avtorji zagrebške knjige Grafiti i subkultura navedli pet determinantnih elementov, ki naj bi definirali grafit, med katere so uvrstili tudi neformalnost in neinstitucionalnost. Razbrati je torej, da formalni oz. institucionalni grafit ne obstaja. Kot cilj naloge bom poskušal dokazati, da grafit in street art že nekaj časa nista le izrazno sredstvo marginalnih skupin mladostnikov, ampak predstavljata pomemben del sodobne umetnosti. Besedo »institucionalno« v tem kontekstu ne bomo navezovali le na galerijsko ali muzejsko okolje, torej institucijo kot takšno, pač pa jo bomo razumeli kot splošno priznanje in sprejetje določenih oblik grafitnega izražanja v svetu t.i. visoke umetnosti. Poizkušali bomo ugotoviti, kaj zajema fenomen grafita, kdo so grafitarji, in kaj se zgodi, ko grafit preide iz neformalne v formalno obliko umetniškega izražanja. Za razumevanje fenomena grafita sem najprej pogledal v njegov zgodovinski razvoj. Tako sem spoznal položaj in dojemanje te vrste izražanja skozi različna časovna obdobja in to primerjal z današnjim stanjem. Zanimalo me je predvsem dogajanje v ZDA in Evropi, kjer sta grafit in street art najbolj razvita. Izpostavil sem nekaj najbolj legitimnih avtorjev, ki so s svojim grafitnim ustvarjanjem uspešno prodrli v svet »visoke« umetnosti. Ob koncu naloge sem se dotaknil še slovenske grafitske scene, ki se je pred nekaj leti znašla na prelomni točki v dojemanju umetniškega grafita v instituciji. Pod drobnogled sem vzel prvo slovensko razstavo grafitov imenovano Grafitarji, ki je leta 2004 potekala v Ljubljani.[A. Tršar]20102010-02-16 16:34:33Diplomsko delo13187sl