<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=13530"><dc:title>RAČUNOVODSKI IN DAVČNI VIDIK UDELEŽBE DELAVCEV PRI DOBIČKU</dc:title><dc:creator>Vencelj,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kokotec-Novak,	Majda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: dobiček</dc:subject><dc:subject>udeležba delavcev pri dobičku</dc:subject><dc:subject>davčne olajšave</dc:subject><dc:subject>davčni in računovodski vidik udeležbe delavcev pri dobičku</dc:subject><dc:description>Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob) ureja formalne postopke in davčne vidike udeležbe delavcev pri dobičku. Namen zakona je vsem delavcem omogočiti udeležbo pri dobičku podjetja, delovati vzpodbudno tako za podjetja kot za zaposlene in prispevati k povečanju gospodarske rasti.

Zakon omogoča izbiro med denarno in delniško shemo. Denarna shema omogoča izplačilo v denarju, delniška shema pa predvideva izplačilo dobička v obliki delnic. Udeležba delavcev na dobičku družbe je mogoča v kapitalskih družbah (d.d., d.o.o., k.d.d., evropski delniški družbi). Udeležba v delniški shemi pa se uporablja le pri delniških družbah, katerih delnice kotirajo na borzi. 

Zakon določa omejitve pri zneskih. Družba lahko delavcem izplača največ 20% dobička posameznega leta, izplačilo ne sme presegati 10% letnega zneska bruto plač, izplačanih v obravnavanem letu in posameznik ne more prejeti višjega zneska izplačila dobička od 5000 EUR.

Temeljna načela zakona so: načelo prostovoljnosti in neprenosljivosti, načelo enakosti ter načelo skrbnosti.

Zelo pomembno področje tega zakona so davčne olajšava. Ob izpolnitvi določenih pogojev zakon predvideva davčne olajšave tako za pravne osebe, kot tudi za delavce. Do ugodnejše davčne obravnave pride šele, če se izplačilo za nekaj časa odloži. Takrat zakon priznava davčne olajšave pri davku od dohodkov pravnih oseb, pri dohodnini in prispevkih za socialno varnost.

V primerjavi z Nemčijo ima Slovenija zelo podobno urejeno področje udeležbe delavcev pri dobičku. Nemčija ima daljšo tradicijo, in je udeležba delavcev v kapitalu družbe precej razširjena. Pomembno je izpostaviti dolžino vezave pripadajočega zneska dobička, ki je v Sloveniji določena za tri leta, kar je ugodneje od nemške ureditve, kjer zneska ni mogoče izplačati prvih šest let.</dc:description><dc:publisher>[A. Vencelj]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-03-28 14:04:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>13530</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>