Nekateri sociološki vidiki neplačanega in nevidnega dela žensk v družiniMikola, Ksenija (Avtor) Goriup, Jana (Mentor) Ključne besede: ženskedelodružinagospodinjadvojna obremenjenostusklajevanjenajeta pomočočetovstvo.Reproduktivno delo se od nekdaj močno povezuje s spolno identiteto žensk. Ne spada v področje formalnega dela, ampak ima status zasebnega, neplačanega, potrošnega dela, ženske pa naj bi ga opravljale "iz ljubezni". Percepcija reproduktivnega dela zato vodi v nevidnost tega dela in hkrati v nevidnost dvojne obremenitve žensk: na eni strani področje plačane sfere dela, na drugi neplačanega gospodinjskega dela. Naš cilj je bil podrobneje raziskati in preučiti konceptualizacijo in vsebino reproduktivnega dela. Osredotočali se bomo na delitev gospodinjskega dela in skrbstvenega dela med spoloma. Skozi zgodovinsko delitev dela med spoloma bomo raziskali, kako je gospodinjsko delo cenjeno v družbi. Medtem ko za moške družina in dom predstavljata prostor individualnega samorealiziranja, ženskam po drugi strani v družbi predstavlja permanentno obveznost, dolžnost in muko ponavljajočega vsakdana. Ženske se danes visoko izobražujejo, zasedajo visoke položaje, kljub temu so deležne poklicne segregacije in manjših plač za enako delo kot moški. Doma pa je porazdelitev večine družinskih del še vedno daleč od egalitarne. Zaradi neuravnotežene dinamike spreminjanja družbenih vlog moških in žensk prihaja do dvojne obremenjenosti žensk, zato smo podrobneje raziskali dve možni rešitvi razbremenitve: plačano, najeto pomoč in aktivnejše očetovanje. Podrobneje smo raziskali, kakšne so prednosti in slabosti regulacije plačanega gospodinjskega dela ter možne rešitve, ki bi premostile najeto, plačano pomoč iz polja sive ekonomije.[K. Mikola]20102010-05-09 19:33:42Diplomsko delo13908sl