<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=14015"><dc:title>BIOLOŠKA PREDELAVA ODPADNE SULFITNE TEKOČINE ZA PROIZVODNJO BIOETANOLA IN ENOCELIČNIH PROTEINOV</dc:title><dc:creator>Ivanuša,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Leitgeb,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Primožič,	Mateja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Enocelični proteini</dc:subject><dc:subject>bioetanol</dc:subject><dc:subject>odpadna sulfitna tekočina</dc:subject><dc:subject>fermentacija</dc:subject><dc:subject>Paecilomyces variotii</dc:subject><dc:subject>Pichia stipitis</dc:subject><dc:description>Odpadna sulfitna tekočina iz trdega lesa je odpadni stranski proizvod industrije celuloze in papirja, ki proizvaja beljeno papirno kašo s sulfitnim postopkom, iz lesa Eucalyptus globulus. Po sulfitnem postopku odpadna sulfitna tekočina izhlapi in se sežge za povračilo energije. Glavni sestavni deli sulfitne tekočine so predvsem sulfatni lignin in sladkorji, iz degradirane hemiceluloze, predvsem pentoze. Ksiloza je glavni predstavnik pentoze in vsebuje tudi ocetno kislino, ki je zaviralec kvasovk. Odpadna sulfitna tekočina se lahko uporablja za proizvodnjo izdelkov z dodano vrednostjo. Obstajajo različne uporabe enoceličnih proteinov za človeško prehrano in živalsko krmo, prispevajo k zmanjšanju vrzeli v povpraševanju in dobavo hrane v svetu. Bioetanol se lahko uporablja kot obnovljivi vir tekočih goriv za motorna vozila. Uporablja se tudi v kozmetični, farmacevtski in prehrambeni industriji.
Namen te študije je bil uporaba odpadne sulfitne tekočine za proizvodnjo enoceličnih proteinov z vlaknastimi glivami Paecilomyces variotii in za pospeševanje fermentacijskih postopkov s Pichia stipitis z razstrupljeno odpadno sulfitno tekočino trdega lesa za pridobitev bioetanola.
Prvi del tega dela je bil študij fermentacije s Paecilomyces variotii v odpadni sulfitni tekočini. S fermentacijo gliv je bila dosežena razstrupljena odpadna sulfitna tekočina. Ta fermentacija je bila izvršena v enostavnem šaržnem in zaporednem šaržnem reaktorju. Fermentacija gliv v zaporednem šaržnem reaktorju je bila narejena v dveh in treh zaporednih šaržnih reaktorjih, kjer so bile šarže povezane z prejšnjo šaržo. Zaporedni šaržni reaktor z dvema zaporednima šaržama je bila boljša strategija za pridobivanje razstrupljene odpadne sulfitne tekočine kot enostavna šarža. Biomasa gliv ima 65 % vsebnost beljakovin in vsebuje 8,2 % ± 0,2 nukleinskih kislin. 
Drugi del tega dela vključuje fermentacijo s Pichia stipitis. V teh postopkih fermentacije je bila razstrupljena odpadna sulfitna tekočina fermentirana s Pichia stipitis za proizvodnjo etanola. Donos etanola je bil 0,015 g etanol/g biomase h. Največja produktivnost etanola je bila 0,085 g etanol/L h. 
Koncentracija sladkorjev, ocetne kisline in etanola je bila merjena s HPLC. Papirna industrija vključena v tem sodelovanju je bila Caima, SA.</dc:description><dc:publisher>[Š. Ivanuša]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-05-19 11:36:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>14015</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
