<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=14032"><dc:title>Ekonomičnost pridelovanja paprike in solatnih kumar na prostem in v zaščitenem prostoru</dc:title><dc:creator>Pozderec,	Silvo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavec,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pažek,	Karmen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>simulacijski modeli</dc:subject><dc:subject>paprika</dc:subject><dc:subject>solatne kumare</dc:subject><dc:subject>tehnološko ekonomski simulacijski model</dc:subject><dc:subject>ekonomika</dc:subject><dc:description>Raziskava je temeljila na ekonomski analizi pridelave paprike(Capsicum annum L.) in solatnih kumar (Cucumis sativus L.) na prostem in v zaščitenem prostoru. Za pridelavo omenjenih zelenjadnic so bili v ta namen razviti simulacijski modeli, ki so temeljili na tehnološko-ekonomskih podatkih pridelave paprike in solatnih kumar pri obeh načinih pridelave. Pridelava paprike in solatnih kumar je v zaščitenem prostoru bolj dobičkonosna kot pridelava na prostem. V zaščitenem prostoru je pridelava solatnih kumar ekonomsko smotrnejša od pridelave paprike, saj koeficient ekonomičnosti (Ke) pridelave solatnih kumar dosega vrednost Ke = 1,4, medtem ko je pri papriki Ke = 1,1. Slednje sta nam potrdila tudi dva scenarija, ki smo ju analizirali v okviru analize občutljivosti. Pokazala sta, da je le pridelava solatnih kumar v zaščitenem prostoru ekonomsko upravičena, saj je vrednost Ke = 1,2, medtem ko je pri vseh ostalih sistemih pridelave bil Ke pod vrednostjo 1.</dc:description><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-05-20 16:50:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>14032</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
