<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=14123"><dc:title>OD RISBE DO STRIPA</dc:title><dc:creator>Gustinčič,	Iva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Varl,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ciglenečki,	Marjeta	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>JAPONIZEM</dc:subject><dc:subject>STRIP</dc:subject><dc:subject>RISBA</dc:subject><dc:subject>SECESIJA</dc:subject><dc:subject>TSUKASA HOJO</dc:subject><dc:subject>TAKEHIKO INOUE</dc:subject><dc:subject>GUSTAV KLIMT</dc:subject><dc:subject>ALFONS MUCHA</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi sem se osredotočila na analizo del štirih umetnikov: Gustava Klimta, Alfonsa Muche, Takehika Inoueja in Tsukase Hoja. Izhajala sem iz predpostavke, da je na vse štiri posredno ali neposredno vplivala japonska umetnost in jim pomagala oblikovati lasten stil, zaradi katerega so prepoznavni na svojem področju. Japonizem, kot imenujemo vpliv japonske umetnosti na Evropo od leta 1860 dalje, je nedvomno zaznamoval tako Mucho kot Klimta s svojo ornamentiko, dolgimi linijami in živimi barvami; na isti način, kot je sama japonska kultura jasno vplivala na Hoja in Inoueja.
V drugem delu naloge bom analizirala tudi lastni stil risanja skozi ilustracije in stripe, zbrane in natisnjene v publikacijo, ki je nastala kot praktični del naloge, ob tem pa poskušala ugotoviti, na kakšen način je vsak izmed obravnavanih umetnikov vplival na razvoj moje risbe.</dc:description><dc:publisher>[I. Gustinčič]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-05-27 10:40:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>14123</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>