<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=14253"><dc:title>Analiza kakovostnih prehrambenih proizvodov z označbo na trgovskih policah in prepoznavnost teh proizvodov med trgovci</dc:title><dc:creator>Markoja,	Valentina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Borec,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrambeni izdelki</dc:subject><dc:subject>označba kakovosti</dc:subject><dc:subject>trgovske police</dc:subject><dc:subject>trgovci</dc:subject><dc:subject>intervju</dc:subject><dc:description>Potrošnik danes poleg varne hrane želi tudi čimbolj kakovostno hrano. Kakovostna hrana je na evropskem nivoju zagotovljena z označbo kvalitete za kmetijske pridelke in živila. V Sloveniji trenutno obstaja 38 kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki so zaščiteni s pomočjo Evropske uredbe (ES) št. 510/2006 in (ES) št. 509/2006. Pridelki s to označbo se od običajnih razlikujejo po večji kakovosti, ohranjenih geografskih značilnostih in načinu pridelave. Kljub jasnim označbam na izdelkih pa je znano, da je prepoznavnost teh izdelkov med potrošniki nizka. V diplomski nalogi smo želeli raziskati delež teh proizvodov na prodajnih policah Mercatorja, Špara in Tuša ter ugotoviti, kakšna je prepoznavnost teh izdelkov med trgovci. Vzorec trgovskih podjetij smo izbrali naključno v SV delu Slovenije. Metoda dela je bil strukturirani intervju zaprtega tipa med trgovci. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo programa SPSS 17.0. Rezultati raziskave so pokazali, da so izdelki z označbo kvalitete prisotni v večini trgovskih podjetij, vendar je jasna prepoznavnost lastnosti teh izdelkov med prodajalci drugačna od pričakovane in se v veliki meri ujema s slabo prepoznavnostjo med potrošniki.</dc:description><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-06-03 07:46:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>14253</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
