<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=14630"><dc:title>DAVČNE UTAJE IN SAMOPRIJAVA</dc:title><dc:creator>Krivonog,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobal,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>DAVEK</dc:subject><dc:subject>DAVČNA UTAJA</dc:subject><dc:subject>DAVČNI NADZOR</dc:subject><dc:subject>SAMOPRIJAVA</dc:subject><dc:description>Davčne utaje predstavljajo vedno aktualno in perečo problematiko, saj odkar obstajajo davki, obstajajo tudi davčni zavezanci, ki se na različne načine pokušajo izogniti plačilu davka. Na utajevanje davkov vplivajo različni dejavniki in motivi, prav tako pa se tudi načini izvršitve davčnih utaj med seboj razlikujejo, vendar je vsem davčnim utajam skupno to, da davčni zavezanci z utajo davka zasledujejo premoženjsko korist. Davčnim zavezancem pomeni izpolnitev davčne obveznosti namreč zgolj breme, za izpolnitev katere ne prejmejo nobene protistoritve od države. Po drugi strani pa država zbira javne prihodke skoraj izključno iz naslova davkov in tako poskuša z davčnim nadzorom čim bolj omejiti davčne utaje. Eden izmed institutov, ki bi naj davčne zavezance spodbudil k prostovoljnemu plačevanju davkov, je samoprijava. S samoprijavo davčni zavezanci kasneje ugotovljene nepravilnosti v davčnih napovedih in davčnih obračunih sporočijo davčnemu organu. Navedeno ima za posledico, da se davčni zavezanec izogne sankciji za davčni prekršek, država pa pobere dodaten davek, kar vsekakor pozitivno vpliva na državni proračun.</dc:description><dc:publisher>[K. Krivonog]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-06-23 16:25:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>14630</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
