<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=14657"><dc:title>UČENJE GEOGRAFIJE NA PROSTEM</dc:title><dc:creator>Hronek,	Liljana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kolnik,	Karmen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>geografija</dc:subject><dc:subject>učenje na prostem</dc:subject><dc:subject>neposredno opazovanje</dc:subject><dc:subject>učni načrti</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Hrvaška</dc:subject><dc:subject>Nemčija</dc:subject><dc:description>Učenje geografije na prostem zajema vse učenčeve učne aktivnosti izven šolskih prostorov in je zaradi neposrednega stika z okoljem (naravnim in družbenim), ki ga učenec doživlja z vsemi čutili, učno zelo dragoceno in nenadomestljivo. 
V diplomskem delu smo predstavili terminološko raznolikost poimenovanja učenja na prostem, ki deloma izhaja tudi iz same opredelitve izvedbe izkustvenega učenja ter značilnosti pomembnega učenja geografije na prostem. Z vidika vključenosti učenja geografije na prostem smo analizirali osnovnošolske učne načrte za pouk geografije v Sloveniji, na Hrvaškem in v Nemčiji ter jih med seboj primerjali. Ugotovili smo, da zaradi različnih učnih sistemov v izbranih državah prihaja do različne stopnje zastopanosti učenja geografije na prostem, da pa vse države izkustvenemu učenju namenjajo vedno večjo pozornost. Osnovnošolske učne načrte za pouk geografije v Sloveniji smo z vidika vključenosti učenja geografije na prostem analizirali za obdobje zadnjih 50-ih let. Izdelali smo tudi primer učenja geografije na prostem za 9. razred osnovne šole.</dc:description><dc:publisher>[L. Hronek]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-06-28 00:10:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>14657</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>