<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=14848"><dc:title>PREVERJANJE ZNANJA PRI LIKOVNI VZGOJI NA PODROČJU PROSTORSKEGA OBLIKOVANJA</dc:title><dc:creator>Mihelin,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Duh,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hercog,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: preverjanje znanja</dc:subject><dc:subject>testi znanja</dc:subject><dc:subject>likovna vzgoja</dc:subject><dc:subject>prostorsko oblikovanje</dc:subject><dc:subject>učni načrt za likovno vzgojo.</dc:subject><dc:description>V osnovnih šolah se znanje preverja z namenom, da lahko učitelj spremlja napredek učencev in ugotovi, ali so učenci osvojili podano učno vsebino. Ugotovimo lahko tudi, če so učni programi prilagojeni zmogljivosti učencev. Znanje se preverja pri vseh predmetih, zato likovna vzgoja ni izjema. Osredotočili smo se na področje prostorskega oblikovanja, ki je eno izmed petih področij pri predmetu likovna vzgoja. Glavni namen diplomske naloge je bil sestaviti banko testnih nalog za področje prostorskega oblikovanja, saj gre za temeljna znanja s tega področja, ki jih morajo bodoči učitelji poznati in razumeti, da jih lahko didaktično obdelajo. Zato smo najprej definirali, kaj preverjanje znanja sploh je, na kaj moramo biti pozorni, kadar sestavljamo test znanja ter katere so vrste testov znanja in tipi nalog. Ko vse to vemo, lahko s tem znanjem sestavimo razgiban, dovolj zanimiv za učenca in obsežen test znanja. Dotaknili smo se tudi nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli, našteli cilje in načela, saj se navezuje na našo banko nalog, ki smo jo sestavili. Ker je prostorsko oblikovanje področje likovne vzgoje, ki je zelo pomembno za razvijanje prostorske predstave in urjenja orientacije v prostoru in v naravi, smo opredelili likovni prostor in našteli cilje v učnem načrtu od prvega pa vse do devetega razreda osnovne šole. Sestavili smo 30 nalog, 15 nalog I. taksonomske stopnje, 9 nalog II. taksonomske stopnje in 6 nalog III. taksonomske stopnje, analizirali ter vse zapisali v mrežnem diagramu.</dc:description><dc:publisher>[A. Mihelin]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-07-14 16:19:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>14848</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
