<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=14932"><dc:title>EKOLOŠKI TURIZEM - PRIHODNOST JUTRIŠNJEGA DNE</dc:title><dc:creator>Gorjanc,	Martin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sibila-Lebe,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekologija</dc:subject><dc:subject>biološko pridelana hrana</dc:subject><dc:subject>restavracija</dc:subject><dc:subject>turizem</dc:subject><dc:subject>poslovni načrt</dc:subject><dc:subject>anketiranje</dc:subject><dc:description>V prvem poglavju diplomskega seminarja z naslovom »Ekoturizem, prihodnost jutrišnjega dne« smo opredelili področje oziroma problem, predstavili namen dokumenta, navedli tudi cilje in osnovne trditve ter predpostavke in omejitve. Tematika je aktualna, saj gre za analizo vidnih sprememb v vedenju potrošnikov glede načina prehranjevanja. Osnovna teza je bila, da je v Mariboru dovolj povpraševanja po ekološki gostinski ponudbi, da lahko restavracija, v kateri strežejo ekološko pridelano hrano, posluje pozitivno.

V drugem poglavju smo opisali področje ekoturizma oziroma ekoprehrane. Definirali smo, kaj je restavracija z ekološko pridelano hrano in predstavili konkretne primere takšnih restavracij v Sloveniji in v tujini (Avstriji, Nemčiji, Hrvaški, Srbiji). 

V tretjem poglavju smo predstavili analizi dveh anket, ki smo ju izvedli v mesecu maju 2010 v Mariboru. V prvi skupini so bili kupci trgovin s ponudbo ekološko pridelane hrane, v drugi pa naključno izbrani telefonski naročniki z območja Podravja. V tem delu smo nato na osnovi pridobljenih podatkov izvedli okvirno študijo izvedljivosti.

V četrtem poglavju smo strnili ugotovitve o tem, da je lahko opisana poslovna ideja tudi uspešna poslovna priložnost. Z raziskavo smo ugotovili, da so bolj izobraženi in bolje situirani ljudje, bolj pozitivno naravnani k nakupu ekološko pridelane hrane. Ugotovili smo tudi, da so kupci v trgovinah, ki ponujajo biološko pridelano hrano, bolj naklonjeni obisku restavracij z ekološko pridelano hrane kot naključno izbrani telefonski naročniki. Prav tako smo ugotovili, da so tej hrani najbolj naklonjeni ljudje v starosti od 31 do 50 let. Glede na spol ni bilo vidnih razlik med stališči obeh spolov. Največja odstopanja pa so bila pri izobrazbi in dohodku, kjer se je pokazalo, da so bolj odklonilnega mnenja do te prehrane predvsem manj izobraženi in tisti z nižjimi dohodki. Raziskava je tudi pokazala, da večina vprašanih v obeh skupinah v Mariboru pogreša takšno restavracijo in da bi jo obiskovali, če bi obstajala. 

Nekoliko zaskrbljujoč je le rezultat, da nihče izmed vprašanih takšnih restavracij do sedaj ni obiskoval pogosteje.</dc:description><dc:publisher>[M. Gorjanc]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-07-30 16:43:41</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14932</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
