<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=15052"><dc:title>GOVOR VASI ROTHWEIN</dc:title><dc:creator>Placet,	Marjeta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Koletnik,	Mihaela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorko,	Terezija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>NAREČJE</dc:subject><dc:subject>GOVOR</dc:subject><dc:subject>ROTHWEIN</dc:subject><dc:subject>GLASOSLOVJE</dc:subject><dc:subject>OBLIKOSLOVJE</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo predstavlja teoretično in empirično analizo govora vasi Rothwein (Radvanje), ki leži na ozemlju Avstrije, tik ob slovenski meji. Govor spada v vzhodnokoroško podjunsko narečje. Diplomsko delo zajema zapis besedja po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, opis vokalizma, konzonantizma, oblikoslovja in izvor nekaterih besed. 
Ker se mnoge značilnosti govora Rothweina ujemajo s sosednjim govorom Pernic in Mlak, lahko sklepamo, da sta govora nastala iz iste vokalne podstave. Posebnost govora je predvsem v rabi velikega števila prevzetih besed iz nemškega jezika in uporabi nemških besed v primerih, ko ne poznajo ustrezne slovenske besede. Moji informatorji so bili predvsem ženskega spola, kar se kaže v večjem obsegu zbranega besedja s področij, ki so značilna za ženske.
Z raziskavo govora vasi Rothwein sem želela izvedeti, kakšne so glasoslovne in oblikoslovne značilnosti govora ter ali je na govor vplivala dolgoletna družbena in upravna povezanost s sosednjima krajema Pernice in Mlake.</dc:description><dc:publisher>[M. Placet]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-08-17 12:45:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15052</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
