<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=15085"><dc:title>PRESTRUKTURIRANJE INDUSTRIJSKIH DEJAVNOSTI V SLOVENSKI BISTRICI</dc:title><dc:creator>Dobnikar,	Milanka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lorber,	Lučka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Slovenska Bistrica</dc:subject><dc:subject>prestrukturiranje</dc:subject><dc:subject>deindustrializacija</dc:subject><dc:subject>Alureg</dc:subject><dc:subject>predelovalne dejavnosti</dc:subject><dc:subject>industrija</dc:subject><dc:subject>gospodarski razvoj.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu z naslovom Prestrukturiranje industrijskih dejavnosti v občini Slovenska Bistrica so analizirane gospodarske spremembe občine po letu 1991. Delo obravnava razvoj bistriškega gospodarstva, prestrukturiranje industrijskih dejavnosti in vplive prestrukturiranja na demografsko podobo občine. Prav tako je namen naloge predstaviti proces tranzicije Slovenije, strukturne spremembe nastale po osamosvojitvi in preskok v gospodarskem napredku po vključitvi v skupni evropski prostor. Prehod v tržno gospodarstvo je razkril strukturna neskladja gospodarstva, ki se je moralo spopasti z novimi pogoji tržnega poslovanja. Ta proces Slovenske Bistrice ni povsem obšel, a gospodarstvo občine vseskozi temelji na kovinsko predelovalni industriji, ki so jo podjetja uspela prilagajati zahtevnim razmeram na trgu. S prestrukturiranjem dejavnosti Slovenska Bistrica stopa v postindustrijsko obdobje. Povečuje se pomen storitev, a je mesto z okolico še vedno izrazito usmerjeno v industrijo, natančneje v predelavo kovinskih izdelkov. V Slovenski Bistrici, kljub splošnemu zatonu industrije, število delovnih mest v sekundarnem sektorju narašča. Vendar gre tukaj za spremenjeno obliko industrije, bolj fleksibilno in tehnološko intenzivnejšo, z velikimi vlaganji v raziskave in razvoj. Storitveni sektor se uveljavlja predvsem v številu poslovnih subjektov. Prevladujejo manjša zasebna podjetja, ki razvijajo nove dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Nove gospodarske razmere vplivajo na mobilnost prebivalstva, kar vpliva na povečanje števila dnevnih migrantov. Spremembe ekonomskih aktivnosti se v prostoru odražajo v spremenjeni prostorski in funkcijski zgradbi mesta. Za obrobje mesta je značilen trend gradnje nakupovalnih središč ter izgradnje industrijskih objektov v dobro opremljeni industrijsko obrtni coni.</dc:description><dc:publisher>[M. Dobnikar]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-08-20 00:23:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15085</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
