<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=15154"><dc:title>Mentorstvo v zdravstveni negi</dc:title><dc:creator>Bjelan,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Filej,	Bojana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnkihar,	Majda	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mentor</dc:subject><dc:subject>mentorstvo</dc:subject><dc:subject>klinično usposabljanje</dc:subject><dc:subject>študent</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:description>Teoretično izhodišče. Mentorstvo v dejavnosti zdravstvene nege je ključnega pomena za usposabljanje študentov, ki pridejo iz predavalnic v klinično okolje. Mentorstvo je zahtevno delo in pomeni dodatne odgovornosti in obveznosti za medicinske sestre, zato je pomembna dobra organizacija, pripravljenost in vodeno mentorstvo. 
Namen. V diplomskem delu želimo raziskati in preučiti pomen mentorstva v zdravstveni negi. 
Metodologija raziskovanja. S pomočjo deskriptivne metode ter študija domače in tuje literature smo razjasnili pojem mentorstva in opisali vloge ter naloge mentorjev v kliničnem okolju. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Vzorec raziskave je zajemal 40 diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov na oddelkih Klinike za kirurgijo in oddelkih Klinike za interno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Z anketnim vprašalnikom, ki je obsegal 19 vprašanj zaprtega in odprtega tipa, smo ugotavljali zadovoljstvo z načinom izvedbe kliničnih vaj med mentorji, potrebe po izobraževanju na področju mentorstva, način priprave na vlogo mentorja ter kako ocenjujejo vlogo mentorja in klinične vaje študentov. 
Rezultati. Rezultati so pokazali, da se večina mentorjev na mentorstvo pripravlja. Pripravljeni so se tudi izobraževati in izpopolnjevati za izvajanje kakovostnega mentorstva študentom na kliničnem usposabljanju. Ugotovili smo tudi, da je mentorstvo dodatno obremenjujoče delo, za katerega večina porabi 3 in več ur dnevno, zato si želijo razbremenitve drugih obveznosti. 
Zaključek. Izobraževanje študentov v praksi zdravstvene nege je odgovornost zdravstvene in izobraževalne inštitucije. Zagotovo pa lahko trdimo, da gre velika zasluga prav mentorjem v času kliničnega usposabljanja, njihovi prizadevnosti, motivaciji in strokovnem vodenju, ob katerih študenti Fakultete za zdravstvene vede pridobivajo dragocene izkušnje neposredno v kliničnem okolju.</dc:description><dc:publisher>[N. Bjelan]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-08-25 22:50:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15154</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>