<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=15167"><dc:title>Vpliv naknadnega zamreženja poli(4-vinilbenzil klorida) na strukturo in površino.</dc:title><dc:creator>Turnšek,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krajnc,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: polimeri</dc:subject><dc:subject>polimerizacija v masi</dc:subject><dc:subject>zamreženi polimeri</dc:subject><dc:subject>naknadno zamreženje</dc:subject><dc:subject>hiperzamreženje</dc:subject><dc:subject>monolit</dc:subject><dc:subject>VBC</dc:subject><dc:subject>4-vinilbenzil klorid.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu predstavljamo vpliv naknadnega zamreženja poli(4-vinilbenzil klorida) na njegovo strukturo. Porozni polimeri so bili pripravljeni s polimerizacijo v masi. Polimerizacija v masi poteka tako, da zmešamo monomer, zamreževalo in porogen ter dodamo iniciator in sprožimo polimerizacijo. Uporabili smo 4-vinilbenzil klorid kot monomer, kot zamreževalo je bil uporabljen divinilbenzen. Poiskati je bilo potrebno ustrezen porogen; najustreznejši je bil cikloheksan. Najti je bilo potrebno tudi primerno razmerje med monomerom in zamreževalom, ki je bilo 60:40 masnih odstotkov, v drugih primerih monolit ni nastal ali pa je prekomerno razpokal pri čiščenju. Kot radikalski iniciator je bil uporabljen azobisizobutironitril. Polimerizirali smo v plastičnem kalupu, pri povišani temperaturi (približno 60°C), ker je v tem območju delovanje iniciatorja optimalno. Polimer smo naknadno zamrežili s Friedel—Craftsovo reakcijo. Kot katalizator za to reakcijo smo uporabili FeCl3. Čas reakcije je bil pomemben faktor, saj smo z njim vplivali na stopnjo naknadnega zamreženja. Dlje časa je reakcija potekala, bolj se je povečala specifična površina polimera. Polimere je bilo potrebno očistiti s primernim topilom. Z elektronsko mikroskopijo smo preverili, če so se strukture polimerov pred in po reakciji spremenile. Z BET metodo smo določili specifično površino pred in po naknadnem zamreženju, določili smo tudi odstotek klora pred in po reakciji in z infrardečo spektroskopijo preverili kemijsko strukturo polimera. Opaziti je bilo, da se struktura materiala ni spremenila, povečala pa se je specifična površina. Posledično se je s povečanjem površine spremenila količina klora pri vsakem vzorcu in sicer z večanjem specifične površine se manjša količina klora, saj se klorometilni mostovi spremenijo v metilenske mostove.</dc:description><dc:publisher>[M. Turnšek]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-08-27 08:45:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15167</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
