<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=15314"><dc:title>Optimizacija poročanja Intrastat : diplomsko delo</dc:title><dc:creator>Švigelj,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramberger,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>intrastat</dc:subject><dc:subject>intrakomunitarno trgovanje</dc:subject><dc:subject>blagovna menjava</dc:subject><dc:subject>odprema</dc:subject><dc:subject>prejem</dc:subject><dc:description>Podatki o mednarodni blagovni menjavi so prav gotovo nepogrešljiv pokazatelj
gospodarske uspešnosti države, instrument primerjalnih panog in nepogrešljiv
pripomoček pri vodenju makroekonomske, gospodarske in monetarne politike vsake
države. To velja tudi za Slovenijo, ki je kljub svoji majhnosti prav tako vpeta v
mednarodne trgovinske tokove. Statistika blagovne menjave je tudi pomemben dejavnik
v trgovinskih pogajanjih, nadziranju plačilne bilance, strateških odločitvah podjetij in
določenih panog ter vir za različne raziskave.
Ob vstopu Slovenije v EU smo ostali brez pomembnega vira podatkov o blagovni
menjavi v zunanji trgovini, saj Slovenija dobrih 70 % svoje zunajtrgovinske izmenjave
opravi z državami članicami EU. Zato smo se vključili v sistem Intrastat.
Intrastat je metodologija za spremljanje blagovne menjave med državami članicami EU,
pri kateri se podatki zbirajo neposredno od podjetij. Podatke črpa iz statističnih
obrazcev, ki jih podjetja mesečno izpolnjujejo in pošiljajo državni instituciji, zadolženi
za zajem obrazcev.</dc:description><dc:publisher>[U. Švigelj]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-09-03 12:31:31</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15314</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
