<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=15428"><dc:title>POČITNIŠKA HIŠA IZ ZBITE ZEMLJE</dc:title><dc:creator>Kastelic,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hanžič,	Lucija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>trajnostna gradnja</dc:subject><dc:subject>zbita zemljina</dc:subject><dc:subject>maketa počitniške hiše</dc:subject><dc:description>Zemljina kot gradbeni material spremlja človeštvo že od samih začetkov. Zgradbe iz zemljine najdemo na vseh kontinentih, razen na Antarktiki. Še danes živi približno tretjina svetovnega prebivalstva v hišah iz zemljine. Pomembno vlogo igra predvsem v nerazvitem delu sveta, kjer so sodobni gradbeni materiali težko dostopni. Z višanjem zavesti o pomembnosti trajnostnega razvoja pa narašča zanimanje za gradnjo z zemljino tudi v razvitih deželah. Obstaja veliko različic tehnike gradnje, pri kateri se zemljino zbija v opaž. Poleg tradicionalnih, so se tudi v kasnejšem času razvijale nove tehnike gradnje z zemljino. 
Praktični del diplomske naloge obsega izdelavo idejne zasnove počitniške hiše in makete iz zbite zemljine v merilu 1:10. Zasnova hiše sestoji iz dnevnega prostora s kuhinjo ter izhodom na teraso, spalnice ter kopalnice. Maketo sem izdelala s pomočjo sistema opažev, ki sem ga predhodno razvila in je prilagojen izbranemu merilu. Omejila sem se na izdelavo konstrukcijskih delov stavbe. Podzidek zidov je iz cementne, mikroarmirane malte, na njem stojijo nosilni zidovi iz zbite zemljine, ki se zaključijo z vencem iz cementno-apnene malte. Na njega je nameščeno leseno ostrešje. V odprtine oken in vrat so vstavljeni leseni okvirji. 
Osrednja tema diskusije po končani gradnji se nanaša na pojav razpok v zidovih iz zbite zemljine. Nastale so predvsem v okolici odprtin. Razpoke so posledica krčenja med sušenjem. Preprečujemo jih lahko z nizkim deležem gline in vode v zemljini ter z omejitvijo dimenzij zidov ali segmentov zidov. Zagotavljanje počasnega sušenja bistveno pripomore k zmanjševanju razpok.</dc:description><dc:publisher>[K. Kastelic]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-09-07 22:02:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>15428</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
