MELJSKO ZBIRNO TABORIŠČE, KOT SO GA DOŽIVELI SLOVENSKI KNJIŽEVNIKIMarkežič, Tjaša (Avtor) Vodušek-Starič, Jerca (Mentor) Ključne besede: nacizemSpodnja Štajerskaslovenski književnikimeljsko zbirno taboriščeizgnanstvo.Nemška okupacija dela slovenskega ozemlja v aprilu 1941 je za mnoge ljudi pomenila prelomnico v njihovem življenju. Okupator je prišel na Spodnjo Štajersko s ciljem, da jo čim prej ponemči. Vse tiste ljudi, ki bi jih pri tem načrtu lahko ovirali, so nacisti nameravali izgnati z okupiranega področja. Med žrtvami so se znašli tudi slovenski književniki, ki so s svojim poklicem, literarnim ustvarjanjem in narodno zavestjo motili okupatorja pri njegovih namenih. Za organizacijo izgona so nacisti najprej ustanovili preseljevalni štab v Mariboru in njemu podrejene organe, za tem pa uredili zbirna taborišča v različnih krajih Spodnje Štajerske. V Mariboru so v taborišče za izgnance preuredili del meljske vojašnice. Začele so se aretacije književnikov, ki so jih takoj prepeljali v meljsko kasarno ali katero drugo zbirno taborišče, kjer so čakali, da jih transport odpelje v izgnanstvo. Namenili so jih v različne kraje v Srbiji, nekatere tudi na Hrvaško. O izganjanju ljudi s področja Spodnje Štajerske so poročali različni slovenski časniki, problem izgnanstva pa je veliko književnikov upodobilo tudi v leposlovju.[T. Markežič]20102010-09-08 17:49:01Diplomsko delo15464sl