<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=15552"><dc:title>TRAINSPOTTING: PRIMERJAVA PREVODOV PREKLINJANJA V LITERATNEM DELU IN FILMSKIH PODNAPISIH</dc:title><dc:creator>Fekonja,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hribar,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>ONIČ,	TOMAŽ	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prevod</dc:subject><dc:subject>Trainspotting</dc:subject><dc:subject>žaljiv jezik</dc:subject><dc:subject>knjižni prevod</dc:subject><dc:subject>filmsko podnaslavljanje</dc:subject><dc:subject>glosar</dc:subject><dc:description>Žaljiv jezik, kot so kletvice in psovke, ima v vsaki kulturi različne jezikovne preference in vzorce ter ne bi ga smeli obravnavati kot nekaj barbarskega, temveč kot del jezikovne kulture.
Žaljiv jezik se uporablja v številnih literarnih delih in filmih, kar pa predstavlja težavo za prevajalce. Največja težava slovenskega jezika leži v tem, da naš pristni žaljiv jezik ne izrazi istega tona, registra in intenzivnosti napisanih ali izgovorjenih besed izvornega besedila.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo želeli prikazati žaljiv jezik s stališča uporabe, družbene vpetosti, cenzure in prevoda. V empiričnem delu smo analizirali slovenski prevod romana in filma (oba polna žaljivega jezika) Irvina Welsha — Trainspotting. S tem delom smo želeli ugotoviti možne razlike med prevodoma žaljivega jezika v knjižnem delu in filmskih podnapisih.
Žaljiv jezik je nekaj, kar ne moremo prevajati dobesedno, saj mora prevod upoštevati družbeno-kulturni kontekst ciljnega jezika, da bi pri ciljni publiki dosegli isti učinek, kot ga je doseglo izvorno besedilo.</dc:description><dc:publisher>[K. Fekonja]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-09-12 19:22:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15552</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>