NETARIFNE OVIRE ZUNANJE TRGOVINE EUPurišić, Saška (Avtor) Hojnik, Janja (Mentor) Skupna trgovinska politikaprost uvozprost izvoz izdelkovtrgovinski obrambni instrumenti.V diplomski nalogi z naslovom »Netarifne ovire zunanje trgovine« obravnavam splošna pravila, ki veljajo na področju mednarodne trgovine, in sicer Uredbo o skupnih pravilih za izvoz ter Uredbo o skupnih pravilih za uvoz. Obe uredbi določata kot temeljno načelo prostega pretoka proizvodov, ki je eno od osnovnih načel skupne zunanjetrgovinske politike, zato v prvem delu diplomske naloge na kratko predstavljam skupno zunanjetrgovinsko politiko, ter načela, ki jo definirajo. Nato sledi pregled obsežne sodne prakse, konkretno v zadevah Werner, Leifer, Centro-com, ter Carbone, ki obravnavajo izjeme od načela prostega pretoka proizvodov, tako v okviru' izvozne' kot 'uvozne uredbe'. To je npr. »izjema javnega interesa«, v skladu s katero lahko države članice omejijo prost pretok proizvodov, da ta interes zaščitijo. V skladu s splošnimi pravili uvoza pa lahko EU omeji trgovino tudi z zaščitnimi ukrepi, ki so eden izmed instrumentov trgovinske zaščite, ki jih EU lahko uvede, če podatki o naraščanju uvoza določenega blaga kažejo, da bi takšen uvoz utegnil ogroziti posamezno gospodarsko panogo v EU. Z instrumenti trgovinske politike želi EU zaščititi proizvajalce EU in zagotoviti obstoj gospodarstva EU. Sem sodijo tudi protidumpinške dajatve in izravnalne dajatve, ki imajo pomen zaščitnih mehanizmov v primeru nepoštene trgovine. V diplomski nalogi podrobno predstavljam ureditev obeh trgovinskih obrambnih instrumentov, pogoje za njihovo uvedbo ter postopek, ki je potreben za uresničitev teh ukrepov. Podjetja iz EU pa imajo v primeru nepoštene trgovine še eno možnost, da vplivajo na trgovinske ovire, in sicer pri vstopu na tuje trge tretjih držav in na trgu EU. To jim omogoča Uredba o trgovinskih ovirah (UTO), ki kot pravni instrument daje evropskim podjetjem in gospodarstvu možnost, da odpravijo trgovinske ovire, pri čemer imajo možnost pritožbe. Uporabo UTO, kot instrument trgovinske zaščite, v diplomski nalogi utemeljujem s primeri iz prakse, in sicer primer uporabe UTO, kjer je država, ki je izvajala trgovinsko oviro, zadovoljivo ukrepala ter primer uporabe UTO, kjer država kljub opozorilom Komisije ni ukrepala v smeri odprave trgovinske ovire. V tem primeru se je spor reševal v okviru STO.[S. Purišić]20102010-09-13 19:43:52Diplomsko delo15587sl