<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=15587"><dc:title>NETARIFNE OVIRE ZUNANJE TRGOVINE EU</dc:title><dc:creator>Purišić,	Saška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hojnik,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Skupna trgovinska politika</dc:subject><dc:subject>prost uvoz</dc:subject><dc:subject>prost izvoz izdelkov</dc:subject><dc:subject>trgovinski obrambni instrumenti.</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi z naslovom »Netarifne ovire zunanje trgovine« obravnavam splošna pravila, ki veljajo na področju mednarodne trgovine, in sicer Uredbo o skupnih pravilih za izvoz ter Uredbo o skupnih pravilih za uvoz. Obe uredbi določata kot temeljno načelo prostega pretoka proizvodov, ki je eno od osnovnih načel skupne zunanjetrgovinske politike, zato v prvem delu diplomske naloge na kratko predstavljam skupno zunanjetrgovinsko politiko, ter načela, ki jo definirajo.
Nato sledi pregled obsežne sodne prakse, konkretno v zadevah Werner, Leifer, Centro-com, ter Carbone, ki obravnavajo izjeme od načela prostega pretoka proizvodov, tako v okviru' izvozne' kot 'uvozne uredbe'. To je npr. »izjema javnega interesa«, v skladu s katero lahko države članice omejijo prost pretok proizvodov, da ta interes zaščitijo. V skladu s splošnimi pravili uvoza pa lahko EU omeji trgovino tudi z zaščitnimi ukrepi, ki so eden izmed instrumentov trgovinske zaščite, ki jih EU lahko uvede, če podatki o naraščanju uvoza določenega blaga kažejo, da bi takšen uvoz utegnil ogroziti posamezno gospodarsko panogo v EU. Z instrumenti trgovinske politike želi EU zaščititi proizvajalce EU in zagotoviti obstoj gospodarstva EU. Sem sodijo tudi protidumpinške dajatve in izravnalne dajatve, ki imajo pomen zaščitnih mehanizmov v primeru nepoštene trgovine. V diplomski nalogi podrobno predstavljam ureditev obeh trgovinskih obrambnih instrumentov, pogoje za njihovo uvedbo ter postopek, ki je potreben za uresničitev teh ukrepov. Podjetja iz EU pa imajo v primeru nepoštene trgovine še eno možnost, da vplivajo na trgovinske ovire, in sicer pri vstopu na tuje trge tretjih držav in na trgu EU. To jim omogoča Uredba o trgovinskih ovirah (UTO), ki kot pravni instrument daje evropskim podjetjem in gospodarstvu možnost, da odpravijo trgovinske ovire, pri čemer imajo možnost pritožbe. Uporabo UTO, kot instrument trgovinske zaščite, v diplomski nalogi utemeljujem s primeri iz prakse, in sicer primer uporabe UTO, kjer je država, ki je izvajala trgovinsko oviro, zadovoljivo ukrepala ter primer uporabe UTO, kjer država kljub opozorilom Komisije ni ukrepala v smeri odprave trgovinske ovire. V tem primeru se je spor reševal v okviru STO.</dc:description><dc:publisher>[S. Purišić]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-09-13 19:43:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15587</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
